Pravi krapovci: Razlika med redakcijama
m + ktgr |
m robot Dodajanje: ja:コイ科 |
||
| Vrstica 30: | Vrstica 30: | ||
[[fr:Cyprinidae]] |
[[fr:Cyprinidae]] |
||
[[it:Cyprinidae]] |
[[it:Cyprinidae]] |
||
[[ja:コイ科]] |
|||
[[lt:Karpinės]] |
[[lt:Karpinės]] |
||
[[nl:Eigenlijke karpers]] |
[[nl:Eigenlijke karpers]] |
||
Redakcija: 03:30, 14. november 2006
- Ta članek opisuje družino krapovcev; za red in podred z enakim imenom glejte Krapovci (red) in Krapovci (podred).
Predloga:Taxobox begin Predloga:Taxobox image Predloga:Taxobox begin placement Predloga:Taxobox regnum entry Predloga:Taxobox phylum entry Predloga:Taxobox subphylum entry Predloga:Taxobox superclassis entry Predloga:Taxobox classis entry Predloga:Taxobox subclassis entry Predloga:Taxobox ordo entry Predloga:Taxobox subordo entry Predloga:Taxobox familia entry Predloga:Taxobox end placement Predloga:Taxobox end
Krapovci (latinsko Cyprinidae) so ena najbolj pogostih ribjih vrst v Evropi. Po dosedaj znanih podatkih spada med krapovce kar 1200 vrst rib. Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev telo pokrito z luskami in le po eno hrbtno plavut. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v ustih pa imajo goltne zobe. Krapovci, ki živijo na dnu vodotokov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob drstitvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne bradavice, drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med rastlinjem ali pa na prodiščih. Krapovci so avtohtoni na vseh kontinentih, razen v Avstraliji, Južni Ameriki ter na Antarktiki. Ni pa jih najti tudi na Aljaski in na skrajnem severu Kanade ter na Grenlandiji.
