Predor Salang: Razlika med redakcijama
m Pv21 je premaknil(-a) stran Tunel Salang na Predor Salang: Slovensko ime za tunel |
kategorije |
||
| Vrstica 60: | Vrstica 60: | ||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
[[Kategorija:Predori]] |
[[Kategorija:Predori|Salang, Predor]] |
||
[[Kategorija:Predori v Afganistanu]] |
[[Kategorija:Predori v Afganistanu|Salang]] |
||
[[Kategorija:Afganistan]] |
[[Kategorija:Afganistan]] |
||
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] |
|||
Redakcija: 11:19, 6. september 2021
Predor Salang (Dari: Tunel-e Salang, paštunsko د سالنگ تونل: Da Sālang Tūnel ) je 2,67 kilometra dolg predor, ki se nahaja na prelazu Salang v hindukuškem gorovju, med afganistanskimi provincami Parwan in Baghlan, približno 60 milj severno od glavnega mesta Kabul. Stoji na skoraj 3200 metrih nad morsko gladino, leta 1964 pa jo je dokončala Sovjetska zveza in s tem povezala severni Afganistan s prestolnico Kabul in južnimi deli države. Predor Salang je strateškega pomena[1] in je edini prelaz v smeri sever–jug, ki je v uporabi vse leto, čeprav je med hladnimi zimami pogosto zaprt zaradi močnih snežnih padavin.[2]
Pregled
Predor predstavlja glavno povezavo sever-jug v Afganistanu, ki skrajša čas potovanja z 72 na 10 ur in prihrani približno 300 kilometrov poti. Doseže nadmorsko višino približno 3400 metrov in meri 2,6 kilometra. Širina in višina tunelske cevi sta 7 metrov. Drugi viri pravijo, da predor na vozišču ni širši od 6,1 metra in ni višji in 4,9 metra, vendar le na sredini.[3]
Po podatkih iz leta 2010 skozi predor Salang dnevno preide približno 16.000 vozil.[4] Druga poročila pravijo, da je predor zasnovan za 1.000 vozil na dan, zdaj pa dnevno sprejme od sedem do deset tisoč vozil.[3]
Je del avtoceste 1 (obvoznica).
Zgodovina
Leta 1955 sta Afganistan in Sovjetska zveza podpisali sporazum o začetku skupnega razvoja ceste Salang, najprej po zgodovinski poti Prelaza Salang. Predor je bil odprt leta 1964 in je zagotavljal celoletno povezavo od severnih delov države do Kabula. Bil je najvišji cestni predor na svetu do leta 1973, ko so ZDA zgradile Eisenhowerjev predor — le nekoliko višji in nekoliko večji — v Koloradu v Rocky Mountainsu.
Prezračevalni sistem je bil zgrajen leta 1976.
Znan je po smrtonosnem požaru, ki se je zgodil novembra 1982, in številnih plazovih. Serija snežnih plazov je februarja 2010 privedla do smrti kar 172 ljudi; bodisi kot neposredna posledica plazu bodisi zaradi ujetja.
Po umiku Sovjetske zveze iz Afganistana leta 1989 je vzdrževanje trpelo, na koncu pa sta bila med bojem med afganistanskim severnim zavezništvom in talibani v letih 1997–1998 uničena vhoda v predor, prav tako razsvetljava in prezračevalni sistem, tako da so ga lahko prečkali le peš v temi. Po strmoglavljenju vlade, ki so jo vodili talibani, so skupna prizadevanja agencij iz Afganistana, Francije, Rusije, Združenih držav in drugih počistila mine in naplavine ter 19. januarja 2002 ponovno odprle predor.[2]
V začetku leta 2010 je še vedno prejemal sredstva ISAF za popravila in obnovo.[5] Vsak dan skozi tunel preide med sedem in deset tisoč vozil.
.jpg)
Leta 2012 je Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID) izdelala tehnično študijo za nov predor, ki sega od regije Olang v provinci Parwan do DoShakh v provinci Baghlan in gre skozi gore Hindukuša, dlje od sedanjega predora. Zasnova je skrajšala potovalno razdaljo za 30 do 40 km (19 do 25 mi).[6]
Incidenti
Nesreča leta 1980
Med sovjetsko-afganistansko vojno je bil predor ključna vojaška vez na jugu, vendar so ga afganistanski borci mudžahedini pogosto uporabili pri zasedah. 23. februarja 1980 je bil zaradi prometne nesreče ujet konvoj sovjetske vojske in 16 njihovih vojakov se je zadušilo zaradi izpušnih plinov.[7]
Požar 1982
3. novembra 1982 je v požaru v predoru Salang umrlo 64 sovjetskih vojakov in 112 Afganistancev; očitno je po trku v predoru eksplodirala avtocisterna, ogenj pa je zajel vojaški konvoj. Drugi viri postavljajo nekatere razlike v številu smrtnih žrtev, čeprav Guinnessova knjiga rekordov 2007 navaja isto številko, torej "približno 176" smrtnih žrtev.
Plaz 2002
Nekaj tednov po ponovnem odprtju je bilo v predoru zaradi snežnega plazu na njegovem južnem koncu ujetih več sto ljudi. Medtem ko je bila večina ljudi rešena, je prišlo do smrtnih žrtev zaradi zadušitve in zmrzovanja. Po nadaljnji sanaciji julija 2004, je lahko po predoru stekel dvosmerni promet.
Plazovi 2009
Snežni plazovi v pristopu do predora so januarja 2009 ubili najmanj deset ljudi.[8]
Plazovi 2010
8. februarja 2010 je serija najmanj sedemnajstih snežnih plazov zadela območje okoli predora, pokopala kilometre ceste, ubila več deset ljudi in zaustavila še stotine.[9][10][11][12] V snegu je bilo zakopanih na stotine avtomobilov.[10] Po navedbah uradnikov naj bi bilo skupno umrlih več kot 150 ljudi.[9] Poročali so o najmanj 400 poškodovanih.[13]
Afganistanska narodna vojska in NATO sta s svojimi helikopterji rešila najmanj 2500 ljudi, ki so bili ujeti v njihovih vozilih.[10]
Plazove je povzročil nenaden vihar, ki je prizadel območje in zaprl predor ter ceste okoli njega na obeh straneh predora.[9]
Predor je bil ponovno odprt 12. februarja 2010.
Glej tudi:
Sklici
- ↑ http://news.bbc.co.uk/1/hi/8507815.stm
- ↑ 2,0 2,1 Jerome Starkey (9. februar 2010). »Avalanches kill 28 and injure dozens near Salang tunnel«. The Times. Pridobljeno 9. februarja 2010. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniAvalanches kill 28 and injure dozens near Salang tunnel, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑ 3,0 3,1 U.S.-Pakistan dispute chokes Afghan supply route Retrieve 4 June 2012.
- ↑ IRINnews (15. februar 2010). »Lessons from the Salang pass disaster«. Pridobljeno 7. marca 2010.
- ↑ »ISAF finance Salang tunnel renovation«. Pridobljeno 3. decembra 2017.
- ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2012. Pridobljeno 27. aprila 2012.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ https://www.soldat.ru/book/afganistan/chronic.html
- ↑ »Afghanistan avalanches kill 10«. The Belfast Telegraph. 18. januar 2009. Pridobljeno 18. januarja 2009.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 »Afghanistan tunnel avalanches kill 24 in Hindu Kush«. BBC. 9. februar 2010. Pridobljeno 9. februarja 2010. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniBBC, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑ 10,0 10,1 10,2
Rod Norland (9. februar 2010). »Avalanches Kill Dozens on Mountain Highway in Afghanistan«. New York Times. Pridobljeno 10. februarja 2010.
Heavy winds and rain set off 17 avalanches that buried more than two miles of highway at a high-altitude pass in the Hindu Kush mountain range, entombing hundreds of cars and cutting off Kabul's heavily traveled link to northern Afghanistan, officials said Tuesday.
Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka<ref>; sklici, poimenovaniThe New York Times, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑
Rahim Faiez (9. februar 2010). »Avalanches swamp Afghan pass: Scores of bodies pulled from cars as coalition joins search for injured«. Toronto Star. Pridobljeno 10. februarja 2010.
A series of avalanches engulfed a mountain pass in Afghanistan, trapping hundreds of people in their buried cars and killing at least 24 people, authorities said Tuesday.
- ↑
Ahmed Hanayesh, Ron Synovitz (10. februar 2010). »From Afghan Avalanche, Tales Of Tragedy And Survival«. Radio Free Europe. Pridobljeno 10. februarja 2010.
By the evening of February 10, authorities had recovered the bodies of more than 160 victims buried by a series of avalanches. The stories told to RFE/RL by survivors suggest the death toll could rise as search teams continue their work -- and when the spring thaw reveals the full extent of the tragedy. The first avalanche blocked the highway just south of the Salang Tunnel. As the traffic began to pile up, travelers in cars, trucks, and buses found themselves trapped in a deadly avalanche zone. Then, one after another, as many as 16 more avalanches wiped their vehicles off the road.
- ↑ »Officials: Afghan avalanches may have killed over 60«. Toronto Sun. 9. februar 2010. Pridobljeno 9. februarja 2010.