Lizosom: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 46.123.254.226 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot Oznaka: vrnitev |
slog, slovnica in majhen dodatek informacij |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Lizosom''' je [[celica|celični]] [[organel]], v katerem poteka razgradnja [[protein]]ov in nekaterih drugih [[molekula|makromolekul]]. Zanj je značilna velika koncentracija [[encim]]ov [[hidrolaza|hidrolaz]], ki [[katalizator|katalizirajo]] |
'''Lizosom''' je [[celica|celični]] [[organel]], v katerem poteka razgradnja [[protein]]ov in nekaterih drugih [[molekula|makromolekul]]. Zanj je značilna velika koncentracija [[encim]]ov [[hidrolaza|hidrolaz]], ki [[katalizator|katalizirajo]] razgradnjo. Lizosom je obdan z dvoslojno [[celična membrana|membrano]], v notranjosti pa je [[pH]] izrazito kisel. Je eden najmanjših celičnih razdelkov in meri med 0,2 in 0,5 mikrometra. V njem se razgrajujejo proteini, ki v celico pridejo od zunaj, medtem ko večino [[citoplazma|citoplazemskih]] proteinov razgradijo [[proteasom]]i. Hkrati lizosomi služijo tudi razgradnji poškodovanih in izrabljenih [[Organel|celičnih organelov]] ter s tem prispevajo h kontroli celičnega delovanja. Razgradnja lastnih organelov z delovanjem lizosomov se imenuje [[avtofagija]] in predstavlja stresni odziv na škodljive dejavnike (denimo celično stradanje, oksidativni stres itd.).<ref>{{Navedi revijo|date=2009-04-01|title=Autophagy: A lysosomal degradation pathway with a central role in health and disease|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0167488908002632|magazine=Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Cell Research|language=en|volume=1793|issue=4|pages=664–673|doi=10.1016/j.bbamcr.2008.07.014|issn=0167-4889}}</ref> Lizosomi nastanejo iz [[vezikel|veziklov]], ki se imenujejo [[Endosom|endosomi]] (vsebujejo z membrano obdane snovi, ki so vstopile v celico), ko se tem priključijo encimi iz [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] preko transportnih veziklov. V te vezikle lahko vstopijo samo [[Encim|encimi]], ki imajo na površini [[fosfor]]ilirane [[sladkor]]je ([[manoza-6-fosfat]]). |
||
{{Celična anatomija}} |
{{Celična anatomija}} |
||
Redakcija: 16:56, 9. november 2020
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja proteinov in nekaterih drugih makromolekul. Zanj je značilna velika koncentracija encimov hidrolaz, ki katalizirajo razgradnjo. Lizosom je obdan z dvoslojno membrano, v notranjosti pa je pH izrazito kisel. Je eden najmanjših celičnih razdelkov in meri med 0,2 in 0,5 mikrometra. V njem se razgrajujejo proteini, ki v celico pridejo od zunaj, medtem ko večino citoplazemskih proteinov razgradijo proteasomi. Hkrati lizosomi služijo tudi razgradnji poškodovanih in izrabljenih celičnih organelov ter s tem prispevajo h kontroli celičnega delovanja. Razgradnja lastnih organelov z delovanjem lizosomov se imenuje avtofagija in predstavlja stresni odziv na škodljive dejavnike (denimo celično stradanje, oksidativni stres itd.).[1] Lizosomi nastanejo iz veziklov, ki se imenujejo endosomi (vsebujejo z membrano obdane snovi, ki so vstopile v celico), ko se tem priključijo encimi iz Golgijevega aparata preko transportnih veziklov. V te vezikle lahko vstopijo samo encimi, ki imajo na površini fosforilirane sladkorje (manoza-6-fosfat).
| Endomembranski sistem | |
|---|---|
| Endosimbionti | |
| Citoskelet | |
| Zunajcelične strukture | |
| Drugo | |
 | Ta članek s področja celične biologije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- ↑ »Autophagy: A lysosomal degradation pathway with a central role in health and disease«. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Cell Research (v angleščini). Zv. 1793, št. 4. 1. april 2009. str. 664–673. doi:10.1016/j.bbamcr.2008.07.014. ISSN 0167-4889.