Zemljin polmer: Razlika med redakcijama
m Eratosten/Posidonij |
m nvg |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''' |
'''Zêmljin polmér''' je razdalja od središča [[Zemlja|Zemlje]] do njene površine na [[morska gladina|srednji morski gladini]]. Zemlja ni popolna [[krogla]] in je na obeh [[zemeljski tečaj|polih]] sploščena, ob [[ravnik]]u pa [[ekvatorska izboklina|izbočena]]. Njena pravilnejša oblika je znana kot [[sploščen sferoid|sploščen]] [[sferoid]] (oziroma sploščen rotacijski [[elipsoid]]). Njena še natančnejša oblika se imenuje [[geoid]]. Nekrogelna oblika Zemlje pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja. |
||
<div style="float:right;margin:0 0 0 1em;width:300px;text-align:center;font-size:smaller"> |
<div style="float:right;margin:0 0 0 1em;width:300px;text-align:center;font-size:smaller"> |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7. |
Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7. |
||
Premer Zemlje je izračunal [[Eratosten]] okoli leta [[240 pr. n. št.]]. Njegovo vrednost je uporabljal tudi [[Posidonij]] okoli sto let kasneje. |
Premer Zemlje je izračunal [[Eratosten]] okoli leta [[240 pr. n. št.]]. Njegovo vrednost je uporabljal tudi [[Posidonij]] okoli sto let kasneje, in jo tudi sam izračunal na podoben način. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 01:23, 5. november 2004
Zêmljin polmér je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini. Zemlja ni popolna krogla in je na obeh polih sploščena, ob ravniku pa izbočena. Njena pravilnejša oblika je znana kot sploščen sferoid (oziroma sploščen rotacijski elipsoid). Njena še natančnejša oblika se imenuje geoid. Nekrogelna oblika Zemlje pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.
Oblika Zemlje - pretirano
Zemljin polarni polmer, oziroma polmer ob poldnevniku, je razdalja od njenega središča do Severnega ali Južnega tečaja in znaša približno 6356,78 km.
Zemljin ekvatorski polmer je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša približno 6378,14 km.
Zemljin srednji polmer je približno 6371,3 km. To je srednja vrednost vseh razdalj točk na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:
kjer je S površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.
Včasih uporabljajo Zemljin polmer kot enoto za dolžino. Še posebej v astronomiji in geologiji in ga označujejo z rZ (v tujih virih z RE). Tako je na primer astronomska enota, razdalja do Sonca, enaka 23.480 rZ, srednja razdalja do Lune 60 rZ in razmerje njunih velikosti rZ/rL=16,7.
Premer Zemlje je izračunal Eratosten okoli leta 240 pr. n. št.. Njegovo vrednost je uporabljal tudi Posidonij okoli sto let kasneje, in jo tudi sam izračunal na podoben način.