Predloga:Izbrano/35. teden 2019: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
Brez spremembe v velikosti ,  pred 1 letom
m
popravek
(n)
 
m (popravek)
 
'''[[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]''' (1456–1516) je bil [[Češka (zgodovinska dežela)|češki]], [[Ogrska|ogrski]] in hrvaški [[kralj]], ki so ga češki plemiči kot princa iz poljske dinastije [[Jagelonci|Jageloncev]] izvolili za češkega kralja, ko je bil star 15 let. Obljubiti je moral, da bo spoštoval svoboščine plemičev in vladal po njihovih navodilih. To je povsem ustrezalo njegovemu značaju, saj je bil dokaj neodločen in nesamostojen. S spravljivostjo mu je uspelo začasno umiriti verska nasprotja med [[katoličani]] in zmernimi [[husiti]] (utrakvisti) na Češkem, ne pa tudi med seboj spraviti husitsko [[Praga|Prago]] in katoliški [[Rim]].
 
Po smrti ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] so Vladislava za svojega kralja izvolili še ogrski plemiči (1490). Tudi njim je moral obljubiti, da bo spoštoval plemiške privilegije, pa tudi, da bo odpravil »Matijeve novotarije«. Oblast v državi so ponovno (kot pred Matijem) prevzeli gospodarsko najmočnejši zemljiški posestniki (magnati). Vladislav je postal znan po tem, da je potrdil vsak sklep kraljevega sveta, in dobil posmehljiv vzdevek Vladislav Dobže (kar v češčini pomeni »dobro, v redu«). Prihodki države so se zmanjšali, njena vojaška moč je drastično padla. Ničesar ni bilo storjenega za obrambo pred [[Osmansko cesarstvo|Turki]]. Turki so [[Krbavska bitka|na Krbavskem polju]] (1493) katastrofalno porazili združeno vojsko (samisamim sebi prepuščenih) hrvaških in bosanskih plemičev. Po kmečkem uporu leta 1514 so magnati do skrajnosti zaostrili položaj kmetov.
 
Vladislav je ob smrti svojemu desetletnemu sinu [[Ludvik II. Ogrski|Ludviku II.]] zapustil dve kraljevini, v katerih sta vladali oligarhiji najbogatejših domačih plemičev. '''[[Vladislav II. Ogrski|Preberite več ...]]'''<noinclude>[[Kategorija:Predloge za izbrane članke 2019]]</noinclude>

Navigacijski meni