Jožef Margitaj: Razlika med redakcijama

Jožef Margitaj
Jožef Margitaj
Rojstvo	9. marec 1854; Črenšovci
Smrt	6. junij 1934 (80 let); Budimpešta
Državljanstvo	Madžarska
Poklic	novinar, redaktor, osnovnošolski učitelj

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 06:27, 17. avgust 2018

Jožef Margitaj (rojen Jožef Majhon, madžarsko Margitai József, hrvaško Josip Margitaj), hrvaško-madžarski profesor glasbe, učitelj, novinar in pisatelj, madžaronski propagandist, * 9. marec, 1854, Črenšovci 6. junij, 1934, Budimpešta).

Margitaj se je rodil v današnjem južnem Prekmurju, očetu Francu Majhnu in materi Ani Titler. Njegov oče je bil medžimurski Hrvat. Franc Majhen je v Črenšovcih delal kot učitelj. Družina Majhen se je vrnila iz Slovenske krajine v Medžimurje. Mladi Majhon je odrasel v Svetem Martinu na Muri. Kasneje je pomadžaril svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, Csurgóju in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v Čakovcu.

Podpiral je madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si je izmislil šovinistično teorijo medžimurskega jezika. Pravzaprav je Margitajev medžimurski jezik različica kajkavskega knjižnega jezika, vendar ni podoben medžimurskemu pogovornemu narečju. Ta jezik je mešanica stare knjižne kajkavščine in knjižne štokavščine. Margitaj nič drugega ni pisal v svoji medžimurščino kot samo nekaj učbenikov, pobožnih in propagandnih knjig. Imel je še dvojezični časopis Medjimurje/Muraköz, ter koledar Medjimurski kolendar. Margitajeva dela niso dosegla visoke kakovosti in medžimursko ljudstvo ni zahtevalo njegovega jezika.

Po 1. svetovni vojni je hrvaško-srbska vojska zasedla Medžimurje, zato je Margitaj pobegnil na Madžarsko.

Dela

Horvát nyelvtan, 1881-1884 (Hrvaška slovnica)
Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. (Medžimurskohrvaška čitanka)
A szombathelyi magyar póttanfolyamokról és még valami a magyarosításról. Nagykanizsa 1882.
Magyar gyermekdalok a nem magyar ajkú iskolák számára, 1884.
Muraközi magyar olvasókönyv (Madžarska čitanka za Medžimurce)
Dobre knyige/Jó könyv a muraközi nép számára 1885 (Dobra knjiga za medžimursko ljudstvo)
Mali katekizmus, 1885 (Mali katekizem)
Veliki katekismus, 1886. (Veliki katekizem)
Biblicska povesztnica, 1886.
Rövid zsebszótár. Segédkönyv a horvát és magyar nyelv megtanulására, 1887-1889.
Vezérkönyv a magyar írás és olvasás tanításához a horvát és vendajkú iskolákban, Budapest, 1896.
A csánytornyai m. kir. állami tanítóképző-intézet története és jelen állapotának ismertetése, Nagykanizsa, 1896.
Magyar ABC és olvasókönyv a muraközi népiskolák számára. Budapest, 1896.
Magyar ABC vend., 1896.
Értekezések a tanügy köréből, 1898.
Gyermekdalok a népiskolák számára. Kiadja a vallás- és közoktatásügyi m. kir. miniszterium, Budapest, 1898.

Literatura

Neverjetna usoda medžimurskega »jezika« (Gasilo Arhivskega Društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2016. Letnik 39. št.1.)

Viri

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-{{Infopolje Oseba}}
+{{infopolje Oseba}}
 {{lektura|razlog=jezik|datum=maj 2012}}
-'''Jožef Margitaj''' (roj. ''Jožef Majhon,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Margitai József,'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Josip Margitaj'') ([[Črenšovci]], [[9. marec]], [[1854]] – [[Budimpešta]], [[6. junij]], [[1934]]) je [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]] in [[pisatelj]], [[madžarizacija|madžaronski]] propagandist.
+'''Jožef Margitaj''' (rojen ''Jožef Majhon,'' {{jezik-hu|Margitai József}}, {{jezik-hr|Josip Margitaj}}), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]] in [[pisatelj]], [[madžarizacija|madžaronski]] propagandist, * [[9. marec]], [[1854]], [[Črenšovci]] [[6. junij]], [[1934]], [[Budimpešta]]).
-Rojen v današnjem južnem [[Prekmurje|Prekmurju]], očetu Francu Majhnu in materi Ani Titler. Njegov oče je bil medžimurski Hrvat. Franc Majhen je v Črenšovcih delal kot učitelj. Družina Majhen se je vrnila iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta [[1873]] je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].
+Margitaj se je rodil v današnjem južnem [[Prekmurje|Prekmurju]], očetu Francu Majhnu in materi Ani Titler. Njegov oče je bil medžimurski Hrvat. Franc Majhen je v Črenšovcih delal kot učitelj. Družina Majhen se je vrnila iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžaril svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].
-Podpiral je madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika.'' Pravzaprav je Margitajev medžimurski jezik različica kajkavskega knjižnega jezika, vendar ni podoben medžimurskemu pogovornemu narečju. Ta jezik je mešanica stare knjižne [[kajkavščina|kajkavščine]] in knjižne štokavščine. Margitaj nič drugega ni pisal v svoji medžimurščino kot samo nekaj učbenikov, pobožnih in propagandnih knjig. Imel je še dvojezični časopis ''Medjimurje/Muraköz,'' ter koledar ''Medjimurski kolendar.'' Margitajeva dela niso dosegla visoke kakovosti in medžimursko ljudstvo ni zahtevalo njegovega jezika.
+Podpiral je madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si je izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika.'' Pravzaprav je Margitajev medžimurski jezik različica kajkavskega knjižnega jezika, vendar ni podoben medžimurskemu pogovornemu narečju. Ta jezik je mešanica stare knjižne [[kajkavščina|kajkavščine]] in knjižne štokavščine. Margitaj nič drugega ni pisal v svoji medžimurščino kot samo nekaj učbenikov, pobožnih in propagandnih knjig. Imel je še dvojezični časopis ''Medjimurje/Muraköz,'' ter koledar ''Medjimurski kolendar.'' Margitajeva dela niso dosegla visoke kakovosti in medžimursko ljudstvo ni zahtevalo njegovega jezika.
-Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je hrvaško-srbska vojska okupirala Medžimurje, zato je Margitaj pobegnil na Madžarsko.
+Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je hrvaško-srbska vojska zasedla Medžimurje, zato je Margitaj pobegnil na Madžarsko.
 == Dela ==
 * Horvát nyelvtan, 1881-1884 ''(Hrvaška slovnica)''
 * Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. ''(Medžimurskohrvaška čitanka)''
@@ Vrstica 29: / Vrstica 30: @@
 == Literatura ==
 * [http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2016/11/Arhivi_2016-Iss-1.pdf Neverjetna usoda medžimurskega »jezika« (Gasilo Arhivskega Društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2016. Letnik 39. št.1.)]
 == Viri ==
 * [http://epa.oszk.hu/01600/01613/00007/pdf/zm_07_1997_155-160.pdf Zalai városok szellemi kisugárzó hatása a 19. század végén]
 * [http://regi.pim.hu/Online/adattar/mei.php?mit1=N%e9v&ertek1=margitai+j%f3zsef&mit2=N%e9v&ertek2=&mit3=N%e9v&ertek3=&esvagy1=es&esvagy2=es&pontos1=&pontos2=&valt=kereses&alsoi=1&kul=5&kiaz=2&ertek4=&mit4=N%e9v&esvagy3=es&pontos4=&pontos3=#lapalja Magyar Életrajzi Index]
@@ Vrstica 38: / Vrstica 41: @@
 {{normativna kontrola}}
 {{DEFAULTSORT:Margitaj, Jozef}}
 [[Kategorija:Hrvaški pedagogi]]
 [[Kategorija:Hrvaški novinarji]]