Giovanni Gentile: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 519 zlogov ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
(Dopolnitev virov)
m
{{wikificiraj}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Giovanni Gentile''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[učitelj]], [[fašizem|fašistični]] [[politik]], * [[30. maj]] [[1875]], [[Castelvetrano]], [[Italija]], † [[15. april]] [[1944]], [[Firence]], Italija]]. Gentile je bil italijanski filozof, eden zadnjih predstavnikov [[heglijanstvo|heglijanske]] paradigme, predavatelj zgodovine in filozofije na večih italijanskih univerzah ter skrajni desničarski politik. Sam sebe je nazival za filozofa fašizma,saj je s svojimi idejami in razmišljanjem utemeljil fašistično mentaliteto. [[Benito Musslini|Mussolinijev]] esej ''[[Fašistična doktrina]]'' (La dottrina del fascismo, 1932) je v glavnem Gentilejevo delo. Svoje kolege in študente je spodbujal k študiju [[Georg Hegel|Heglovega]] [[idealizem|idealizma]]. Italijanska filozofija je bila po njegovi zaslugi med obema vojnama ena zadnjih nosilk heglijanske filozofske paradigme. Razvil je tudi svoj način razmišljanja, katerega je poimenoval »dejanski idealizem«, ki je bil opisan kot »subjektiven ekstrem idealistične tradicije«.
'''Giovanni Gentile''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[učitelj]], [[politik]], * [[30. maj]] [[1875]], † [[15. april]] [[1944]].
 
Kot minister Mussolinijeve vlade je bil avtor fašistične reforme šolstva, ki je pri [[Primorci|Primorskih Slovencih]] znana pod imenom [[Gentilejeva reforma]]. Sprejeta je bila 1. oktobra 1923, v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) pa je bila objavljena 24. oktobra istega leta. Ta je bila del fašističnega načrta raznarodovanja aneksiranega slovenskega in hrvaškega ozemlja ali točneje [[Etnocid|etnocida]] nad [[Slovenci v Italiji|SlovencevSlovenci]] in HrvatovHrvati v Italiji. Na osnovi tega načrta so ukinili vse slovenske in hrvaške šole, ki so do takrat še uspele ohraniti pouk v maternem jeziku (več kot 400) in namesto njih vpeljali učenje italijanščine, kar so izvajali na najbolj grobe načine celo pretepanjem in zapiranjem, znani so tudi primeri pljuvanja v usta učencem ipd. Vse slovenske učitelje, ki niso zbežali v Jugoslavijo ali drugam po svetu, so konfinirali (izselili pod kontrolo policije) na jug Italije v njim povsem tuje okolje.
Gentile je bil italijanski filozof, učitelj ter skrajni desničarski politik, njegov sodobnik je bil Benedetto Croce. Sam sebe je označil za filozofa fašizma, saj je s svojimi idejami in razmišljanjem utemeljil fašistično mentaliteto, ravno zaradi tega je bil tudi najet za pomoč pri pisanju Fašistične Doktrine z [[Benito Mussolini|Benitom Mussolinijem]] leta 1932. Vpleten je bil v ponovnem uvajanju Heglovega idealizma in italijanske filozofije. Razvil je tudi svoj način razmišljanja, katerega je poimenoval »dejanski idealizem«, ki je bil opisan kot »subjektiven ekstrem idealistične tradicije«.
 
Kot minister Mussolinijeve vlade je bil avtor fašistične reforme šolstva, ki je pri [[Primorci|Primorskih Slovencih]] znana pod imenom [[Gentilejeva reforma]]. Sprejeta je bila 1. oktobra 1923, v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) pa je bila objavljena 24. oktobra istega leta. Ta je bila del fašističnega načrta raznarodovanja aneksiranega slovenskega in hrvaškega ozemlja ali točneje [[Etnocid|etnocida]] [[Slovenci v Italiji|Slovencev]] in Hrvatov. Na osnovi tega načrta so ukinili vse slovenske in hrvaške šole, ki so do takrat še uspele ohraniti pouk v maternem jeziku (več kot 400) in namesto njih vpeljali učenje italijanščine, kar so izvajali na najbolj grobe načine celo pretepanjem in zapiranjem, znani so tudi primeri pljuvanja v usta učencem ipd. Vse slovenske učitelje, ki niso zbežali v Jugoslavijo ali drugam po svetu so konfinirali (izselili pod kontrolo policije) na jug Italije.
 
== Življenje in delo ==
Giovanni Gentile je bil rojen  v mestu [[Castelvetrano]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Zgledoval se je po italijanskih intelektualcih kot so [[Giuseppe Mazzini]], [[Antonio Rosmini]], [[Vincenzo Gioberti]], in[[Bertrando Spaventa]]. Nanj pa so močno vplivali nemški filozofi kot so [[Karl Marx|Marx]], [[Georg Hegel,|Hegel]] in [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte]]. Po veroizpovedi je bil [[krščanstvo|kristjan]], čeprav se je sam večkrat opredelil za [[ateizem|ateista]].
 
Med njegovo akademsko kariero je opravljal več različnih vlogpredaval na različnihveč šolahuniverzah:
 
·        Profesor zgodovinezgodovino filozofije na univerzi[[Univerza v Palermu|Univerzi v Palermu.]];
 
· teoretično filozofijo na [[Univerza v Pisi|Zniverzi v Pisi]];
·        Profesor teoretične filozofije na univerzi v Pisi.
 
·        Profesor zgodovinezgodovino filozofije na univerzi[[Univerza v Rimu|Univerzi v Rimu]], kasneje pateoretično profesor teoretične filozofije.filozofijo;
 
·        Direktordekan šolefakultete [[Scuola Normale Superiore]] v Pisi.;
 
·        Podpredsednikprodekan univerze[[Univerza v Milanu|Univerze v Milanu]].
 
'''===Povezava z fašizmom'''===
 
Leta 1922 je bil imenovan za ministra za šolstvo, to jepod storilafašistično vladavlado Benita Mussolinija. V tem času je napisal »Riforma Gentile«, to je reforma srednjih šol, ki je močno vplivala na izobraževalni sistem v Italiji.  V letu 1925 je ustvaril še dve reformi, ki sta pripomogli k fašističnemu gibanju v gospodarskem smislu. Kasneje je postal predsednik fašističnega sveta za izobrazbo in pomemben član v fašistični stranki. Mussolini ga je opisal kot »filozofa fašizma«.
''' '''
 
'''===Zadnja leta in smrt'''===
Leta 1922 je bil imenovan za ministra za šolstvo, to je storila vlada Benita Mussolinija. V tem času je napisal »Riforma Gentile«, to je reforma srednjih šol, ki je močno vplivala na izobraževalni sistem v Italiji.  V letu 1925 je ustvaril še dve reformi, ki sta pripomogli k fašističnemu gibanju v gospodarskem smislu. Kasneje je postal predsednik fašističnega sveta za izobrazbo in pomemben član v fašistični stranki. Mussolini ga je opisal kot »filozofa fašizma«.
 
Giovanni Gentile je ostal zvest fašističnemu sistemu in Mussoliniju, tudi po padcu njegove vlade. Z njim je zbežal na sever Italije, kjer je Mussolini še vedno imel oblast s podporo nacistične Nemčije ([[Salojska republika]], 1943–1945). Leta 1944 so ga ubili italijanski partizani.
'''Zadnja leta in smrt'''
 
'''==Filozofija'''==
''' '''
 
''' '''Njegov sodobnik [[Benedetto Croce]] je o Gentilu zapisal : » ''Gentile ima čast, da je eden največjih neohelenistovnovoheglijancev v zgodovini zahodne filozofije, in sramoto, saj je bil glavni filozof fašizma v Italiji''«( Croce 1866-1952 ) Njegov filozofski temelj, na katerem je oblikoval svojo idejo za fašizem, je bil zgrajen na njegovem razumevanju [[ontologija|ontologije]] in [[epistemologija|epistemologije]], zaradi česar je tudi zavračal [[individualizem|individualizem]] in je bil bolj naklonjen [[kolektivizem|kolektivizmu]]. V tem sistemu bi imela država vlogo avtoritete in bi bila povezovalni člen svojih prebivalcev. Gentile je v svoji ureditvi predvideval, da bi bili vsi ljudje eno, del celote, ne bi bilo razlik med posameznikom in družbo. Posamezniki so deli države, skupaj tvorijo celoto, kar je država sama. To so temeljne ideje fašizma. Zaradi njegovega [[aktualizem (filozofija)|aktualističnega]] sistema je bil poznan po Evropi že za čas svojega  življenja. Glavni člen Gentilovega idealizma je bilo »čisto dejanje«. To dejanje naj bi bilo osnova vseh človeških izkušenj, ustvarilo naj bi »fenomenalen svet«.  Aktualni idealizem: Gentile je s tem razmišljanjem razbil razlike med objektivnim in subjektivnim, med posameznim in ostalim, med razmišljanjem ter dejanjem. Objekt jaje samo zunanja entiteta napram subjektu, čeprav sta oba del iste duševne realnosti.
Giovanni Gentile je ostal zvest fašističnemu sistemu in Mussoliniju, tudi po padcu njegove vlade. Z njim je zbežal na sever Italije, kjer je Mussolini še vedno imel oblast s podporo nacistične Nemčije. Leta 1944 so ga ubili italijanski partizani.
 
AktualniV idealizemaktualneem seidealizmu je ukvarjal tudi szajel [[teologija|teologijo]]. NaTrdi primer Gentile trdinpr., da čeprav je človek izumil »boga«, zaradi tega ne pomeni, da bog ni resničen.
'''Filozofija'''
 
''' '''Benedetto Croce je o Gentilu zapisal : » Gentile ima čast, da je eden največjih neohelenistov v zgodovini zahodne filozofije, in sramoto, saj je bil glavni filozof fašizma v Italiji«( Croce 1866-1952 ).  Njegov filozofski temelj, na katerem je oblikoval svojo idejo za fašizem, je bil zgrajen na njegovem razumevanju ontologije in epistemologije, zaradi česar je tudi zavračal individualizem in je bil bolj naklonjen kolektivizmu. V tem sistemu bi imela država vlogo avtoritete in bi bila povezovalni člen svojih prebivalcev. Gentile je v svoji ureditvi predvideval, da bi bili vsi ljudje eno, del celote, ne bi bilo razlik med posameznikom in družbo. Posamezniki so deli države, skupaj tvorijo celoto, kar je država sama. To so temeljne ideje fašizma. Zaradi njegovega aktualističnega sistema je bil poznan po Evropi že za čas svojega  življenja. Glavni člen Gentilovega idealizma je bilo »čisto dejanje«. To dejanje naj bi bilo osnova vseh človeških izkušenj, ustvarilo naj bi »fenomenalen svet«.  Aktualni idealizem: Gentile je s tem razmišljanjem razbil razlike med objektivnim in subjektivnim, med posameznim in ostalim, med razmišljanjem ter dejanjem. Objekt ja samo zunanja entiteta napram subjektu, čeprav sta oba del iste duševne realnosti.
 
Aktualni idealizem se je ukvarjal tudi s teologijo. Na primer Gentile trdi, da čeprav je človek izumil »boga«, zaradi tega ne pomeni, da bog ni resničen.
 
Začetna točka Gentilove filozofije je idealistično načelo »ideal realnosti« oziroma ideja realnosti, ki trdi da je realnost vedno realna tako, kot jo doživlja živo bitje. Zavrača idejo, da imamo lahko dostop do objektivne realnosti, ki obstaja izven uma.
== Navedki ==
* <!-- ''»besedilo navedka«'' --leta, o čem -->
 
== Glej tudi ==
*
*
*
 
== Viri ==

Navigacijski meni