Rodbina Este: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
lektoriranje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Rodbina
{{Infopolje Rodbina
| image = Coat of arms of the House of Este (1239).svg
| image = Coat of arms of the House of Este (1239).svg
|caption = [[Motto]]: "Hudič je neutruden"<br>({{lang-la|Ab insomni non custodita dracone}})<ref>{{Cite book|title=Dictionnaire des Devises historiques et héraldiques|page=386|first=Henri|last=Tausin|publisher=B. Dumoulin|date=1878}}</ref>
|caption = [[Geslo]]: Hudič je neutruden<br>({{lang-la|Ab insomni non custodita dracone}})<ref>{{Cite book|title=Dictionnaire des Devises historiques et héraldiques|page=386|first=Henri|last=Tausin|publisher=B. Dumoulin|date=1878}}</ref>
| priimek = d'Este
| priimek = Este
| predikat =
| predikat =
| podrocje = {{Flag|Italija}}<br>{{Flag|Avstrija}}<br>{{Flag|Nemčija}}<br>{{Flag|Združeno kraljestvo}}
| podrocje = {{Flag|Italija}}<br>{{Flag|Avstrija}}<br>{{Flag|Nemčija}}<br>{{Flag|Združeno kraljestvo}}
| drzava_danes =
| drzava_danes =
| izvor = Obertenghi
| izvor = Obertenghi (predniki)
| leto_izvora = 951
| leto_izvora = 951
| obdobje_obstoja = do 1859 (Francis V. iz Modene)
| obdobje_obstoja = do 1859 (Francis V. iz Modene)
| naziv = cesarska in kraljeva visokost
| naziv = cesarska in kraljeva visokost
* Nadvojvoda Avstrija-Este
* nadvojvoda Avstrije - Este
* Vojvoda Ferrare in Modene
* vojvoda Ferrare in Modene
* Vojvoda Cumberlandski
* vojvoda Cumberlandski
* Vojvoda Braunschweiga
* vojvoda Braunschweiga
* Markiz Este
* markiz Este


| glavne_veje = Izvirna linija se je končala 1803
| glavne_veje = izvirna veja se je končala 1803
* Avstrija-Este (princ Lorenz Belgijski, nadvojvoda Avstrija-Este)
* Avstrija - Este (princ Lorenz Belgijski, nadvojvoda Avstrija - Este)
* Welf (izumrla)
* Welf (izumrla)
** Hanover (princ Ernest Augustus Hannovrski)
** Hannover (princ Ernest Augustus Hannovrski)


| stranske_veje =
| stranske_veje =
Vrstica 28: Vrstica 28:
}}
}}


'''Rodbina Este''' (italijansko ''Casa d'Este'', prvotno ''rodbina Welf-Este'') je evropska [[Vladarska rodbina |knežja rodbina]].
'''Rodbina Este''' (italijansko ''Casa d'Este'', prvotno ''rodbina Welf - Este'') je evropska [[Vladarska rodbina |knežja rodbina]].


Najstarejša veja rodbine Este so bili grofje [[Vojvodina Braunschweig-Lüneburg |Braunschweig-Lüneburg]] (1208-1218) in prispevali so britanske [[rodbina Hannover|hannovrske]] monarhe in enega cesarja Rusije, [[Ivan VI. Ruski|Ivana VI.]].
Najstarejša veja rodbine Este so bili grofje [[Vojvodina Braunschweig-Lüneburg |Braunschweig-Lüneburg]] (1208–1218), ki so dali britanske [[rodbina Hannover|hannovrske]] monarhe in enega cesarja Rusije, [[Ivan VI. Ruski|Ivana VI.]]


Mlajša veja rodbine Este so bili voditelji [[Ferrara|Ferrare]] (1240-1597), [[Modena|Modene]] in [[Reggio Emilia]] (1288-1796).
Mlajša veja rodbine Este so bili voditelji [[Ferrara|Ferrare]] (1240–1597), [[Modena|Modene]] in [[Reggio Emilia|Reggia Emilie]] (1288–1796).


== Izvor ==
== Izvor ==
Po [[Edward Gibbon|Edwardu Gibbonu]] (8. maj 1737 – 16. januar 1794), angleškem zgodovinarju, je družina izhajala iz rimske plebejske družine Attii, ki se je preselila iz Rima v Este <ref>The miscellaneous Works of Edward Gibbon Vol 3 page 172</ref>, da je branila Italijo pred [[Ostrogoti]]. Vendar pa obstaja malo dokazov, ki podpirajo to hipotezo. Imena zgodnjih članov družine kažejo, da je frankovski izvor veliko bolj verjeten. Prvi znani član hiše je bil mejni grov Adalbert iz Mainza, znan samo kot oče Oberta I., palatinskega grofa iz Italije, ki je umrl okoli leta 975. Vnuk Oberta, Albert Azzo II., mejni grof iz Milana (996-1097) je zgradil grad v Este, v bližini [[Padova|Padove]] in se poimenoval po kraju. Imel je tri sinove iz dveh zakonskih zvez, od katerih sta dva postala prednika dveh vej družine:
Po [[Edward Gibbon|Edwardu Gibbonu]] (8. maj 1737–16. januar 1794), angleškem zgodovinarju, je družina izhajala iz rimske plebejske družine Attii, ki se je preselila iz Rima v Este <ref>The miscellaneous Works of Edward Gibbon Vol 3 page 172</ref>, da je branila Italijo pred [[Ostrogoti]]. A je malo dokazov, ki bi podpirali to hipotezo. Imena zgodnjih članov družine kažejo, da je frankovski izvor verjetnejši. Prvi član družine je bil mejni grof Adalbert iz Mainza, znan samo kot oče Oberta I., palatinskega grofa iz Italije, ki je umrl okoli leta 975. Vnuk Oberta, Albert Azzo II., mejni grof iz Milana (996–1097) je zgradil grad v Esteju v bližini [[Padova|Padove]] in se poimenoval po kraju. Imel je tri sinove iz dveh zakonskih zvez, od katerih sta dva postala prednika dveh vej družine:
* [[Welf I. Bavarski|Welf IV.]], najstarejši (umrl 1101), je bil sin Kunigunde (umrla 1056), zadnji starejših Welfov. Podedoval je premoženje svojega materinega strica Welfa, koroškega vojvode in leta 1070 postal knez Bavarske in je prednik starejše veje [[Dinastija Welf |rodbine Welf]].
* [[Welf I. Bavarski|Welf IV.]], najstarejši (umrl 1101), je bil sin Kunigunde (umrla 1056), zadnji starejših Welfov. Podedoval je premoženje materinega strica Welfa, koroškega vojvode, in leta 1070 postal knez Bavarske, je prednik starejše veje [[Dinastija Welf |rodbine Welf]].
* Hugh V., izhaja iz Azzove druge poroke z Garsendo iz Maine, je podedoval francosko grofijo [[Maine (provinca) |Maine]], zapuščina materine dote, a jo je prodala eno leto kasneje in umrla brez dedičev.
* Hugh V., izhaja iz Azzovega drugega zakona z Garsendo iz kraja Maine, podedoval je francosko grofijo [[Maine (provinca) |Maine]], zapuščino materine dote, ki jo je prodal eno leto kasneje in umrl brez dedičev.
* Fulco I., mejni grof Milana (približno 1128/35), tretji sin, je prednik mlajše italijanske linije Este.
* Fulco I., mejni grof Milana (približno 1128/35), tretji sin, je prednik mlajše italijanske linije Este.


Dve preživeli veji, s knezom [[Henrik Lev |Henrikom Levom]] iz Saške in Bavarske na nemški strani (rodbina Welf), sta sklenili sporazum leta 1154, ki je italijanske posesti dodelil mlajši liniji Fulc-Este, ki je sčasoma pridobila Ferraro, Modeno in Reggio. Este sama je prevzela leta 1275 Padovo in leta 1405 (skupaj s Padovo) Benetke.
Dve preživeli veji s knezom [[Henrik Lev |Henrikom Levom]] iz Saške in Bavarske na nemški strani (rodbina Welf) sta sklenili sporazum leta 1154, ki je italijanske posesti dodelil mlajši veji Fulc - Este, ki je sčasoma pridobila Ferraro, Modeno in Reggio. Este sama je prevzela leta 1275 Padovo in leta 1405 (skupaj s Padovo) Benetke.


== Starejša veja, Welfi, volilni knezi Hannover ==
== Starejša veja, Welfi, volilni hannovrski knezi ==
{{glavni| Dinastija Welf}}
{{glavni| Dinastija Welf}}
[[Image:Coat of Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left]]
[[Image:Coat of Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left]]
[[Image:Coat of Arms of Great Britain in Scotland (1714-1801).svg|100px|left]]
[[Image:Coat of Arms of Great Britain in Scotland (1714-1801).svg|100px|left]]
[[File:George I Oval.jpg|thumb|right|Jurij I. Britanski, po Božji milosti kralj Velike Britanije, Francije in Irske, zagovornik vere, volilni knez Hannovra, vojvoda Braunschweig. Portret iz c. 1714, leto njegovega nasledstva, delo sira Godfreya Knellerja.]]
[[File:George I Oval.jpg|thumb|right|Jurij I., kralj Velike Britanije, Francije in Irske, zagovornik vere, volilni hannovrski knez, vojvoda Braunschweig. Portret iz okoli 1714, leto njegovega nasledstva, delo sira Godfreyja Knellerja.]]
[[Image:Royal Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left|Grb Velike Britanije]]
[[Image:Royal Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left|Grb Velike Britanije]]


Starejša veja rodbine Este, družina Welf, je posredovala vojvode Bavarske (1070-1139, 1156-1180), vojvodine Saške (1138-1139, 1142- 1180), nemškega kralja (1198-1218) in vojvode Braunschweig-Lüneburg (1208-1918), ki so kasneje postali volilni knezi Hannover, ko sta dve veji družine leta 1705 združili.
Starejša veja rodbine Este, družina Welf, je dala bavarske vojvode (1070–1139, 1156–1180), saške (1138–1139, 1142–1180), nemškega kralja (1198–1218) in vojvode Braunschweig-Lüneburg (1208–1918), ki so kasneje postali volilni hannovrski knezi, ko sta leta 1705 združili dve veji družine.


Po miru, ki je končal [[Napoleonske vojne]] in preoblikoval Evropo in je začela veljati moderna doba, je bilo s pogodbo razpuščen elektorat Hannover (vojvodstvo Braunschweig-Lüneburg, ki ga je v osebno unijo dobil kralj Velike Britanije, [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]]). Njena ozemlja so bila razširjena in država je bila uveljavljena v kraljestvo. Novo kraljestvo je obstajalo od leta 1815 do leta 1866, toda po nastopu kraljice [[Viktorija Britanska|Viktorije]] (ki ni mogla podedovati Hannovra po [[Lex Salica|salijskem zakonu]]) je leta 1837 prešla k njenemu stricu Ernestu Avgustu I. iz Hannovra in tako prenehala biti v osebni povezavi z britansko krono.
Po miru, ki je končal [[napoleonske vojne]] in preoblikoval Evropo ter se je začela moderna doba, je bila s pogodbo razpuščena volilna kneževina Hannover (vojvodstvo Braunschweig - Lüneburg, ki jo je dobil kralj Velike Britanije [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]]) Njena ozemlja so bila razširjena in država je bila kraljestvo. Novo kraljestvo je obstajalo od leta 1815 do leta 1866, toda po nastopu kraljice [[Viktorija Britanska|Viktorije]] (ki ni mogla podedovati Hannovra po [[Lex Salica|salijskem zakonu]]) je leta 1837 prešla k njenemu stricu Ernestu Avgustu I. iz Hannovra in tako prenehala biti v osebni povezavi z britansko krono.


Rodbina Este je dala Veliki Britaniji in Združenemu kraljestvu "Hannovrske monarhe" (1714-1901
Rodbina Este je dala Veliki Britaniji in Združenemu kraljestvu "hannovrske monarhe" (1714–1901).


== Mlajša veja, mejni grofje Este ==
== Mlajša veja, mejni grofje Este ==
[[Image:ercole I d'Este.jpg|220px|thumb|Ercole I. d'Este je bil zelo pomemben pokrovitelj umetnosti v času italijanske renesanse.]]
[[Image:ercole I d'Este.jpg|220px|thumb|Ercole I. d'Este je bil zelo pomemben zaščitnik umetnosti v obdobju italijanske renesanse]]
Vse kasnejše generacije italijanske linije so potomci Fulca d'Este. Od leta 1171 naprej so se njegovi potomci imenovali mejni grofi Este.
Vse kasnejše generacije italijanske veje so potomci Fulca d'Esteja. Od leta 1171 naprej so se njegovi potomci imenovali mejni grofi Este.


Obizzo I. (umrl 1193), prvi mejni grof, se je boril proti cesarju [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku I. Barbarossi]]. Njegov nečak Azzo d'Este VI. (1170-1212) je postal [[podeštat]] Mantove in Verone. Kot dota njegove nečakinje Marcheselle, je Ferrara prešla na Azzo VI. d'Este. Leta 1242 je bil Azzo VII. ''Novello'' dosmrtno imenovan za podeštata.
Obizzo I. (umrl 1193), prvi mejni grof, se je boril proti cesarju [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku I. Barbarosi]]. Njegov nečak Azzo d'Este VI. (1170–1212) je postal [[podeštat]] Mantove in Verone. Kot dota njegove nečakinje Marcheselle je Ferrara prešla na Azza VI. d'Este. Leta 1242 je bil Azzo VII. ''Novello'' dosmrtno imenovan za podeštata.


Gospostvo Ferrare je postalo dedno pri Obizzu II. (umrl 1293), ki je bil proglašen za grofa Ferrare leta 1264, grofa Modene leta 1288 in grofa Reggio leta 1289. Ferrara je bila papeški fevd in družina Este je dobila položaj dednih papeških vikarjev leta 1332.
Gospostvo Ferrare je podedoval Obizzo II. (umrl 1293), ki je bil razglašen za grofa Ferrare leta 1264, grofa Modene leta 1288 in grofa Reggia leta 1289. Ferrara je bila papeški fevd in družina Este je dobila položaj dednih papeških vikarjev leta 1332.


Ferrara je postala pomembno središče kulture pod Niccolòjem III. d'Este (1384-1441), ki je z izjemno veličastnostjo sprejel številne papeže, še posebej [[Papež Evgen IV. |Evgena IV.]] V Ferrari je bil leta 1438 koncil, pozneje znan kot [[Florentinski koncil]].
Ferrara je postala pomembno središče kulture, ko je vladal Niccolò III. d'Este (1384–1441), ki je z izjemno veličastnostjo sprejel številne papeže, še posebej [[Papež Evgen IV. |Evgena IV.]] V Ferrari je bil leta 1438 koncil, pozneje znan kot [[florentinski koncil]].
[[Image:Pisanello 015.jpg|thumb|left| Pisanellov ''Leonello d'Este''.]]
[[Image:Pisanello 015.jpg|thumb|left| Pisanellov portret ''Leonella d'Esteja'']]


Njegova naslednika sta bila njegova brata Leonello (1407-1450) in Borso (1413-1471), ki ga je leta 1452 cesar [[Friderik III. Habsburški |Friderik III.]] povzdignil v vojvodo Modene in Reggia, in dobil te vojvodine kot imperialne fevde. Leta 1471 je prejel vojvodino Ferrara kot papežev fevd od [[papež Pavel II.|papeža Pavla II.]], za katerega so v [[palača Schifanoia |palači Schifanoia]] izdelali čudovite freske.
Njegova naslednika sta bila njegova brata Leonello (1407–1450) in Borso (1413–1471), ki ga je leta 1452 cesar [[Friderik III. Habsburški |Friderik III.]] povzdignil v vojvodo Modene in Reggia. Te vojvodine je dobil kot imperialne fevde. Leta 1471 mu je [[papež Pavel II.]] podaril vojvodino Ferrara kot svoj fevd, za katerega so v [[palača Schifanoia |palači Schifanoia]] izdelali čudovite freske.


Borsa je nasledil polbrat Ercole (1431-1505), ki je bil eden najpomembnejših pokroviteljev umetnosti v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju v Italiji. Ferrara je postala kulturni center, znana predvsem po glasbi; [[Josquin des Prez]] je delal za vojvodo Ercola, [[Jacob Obrecht]] je prišel v Ferraro dvakrat in Antoine Brumel je bil glavni glasbenik od leta 1505. Ercolejeva hči Beatrice (1475-1497) se je poročila z milanskim vojvodom [[Ludovico Sforza|Ludovicom Sforzo]]; druga hči, Izabela (1474-1539) se je poročila s Francescom Gonzaga, markizom iz Mantove.
Borsa je nasledil polbrat Ercole (1431–1505), ki je bil eden najpomembnejših podpornikov umetnosti v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju v Italiji. Ferrara je postala kulturni center, znana predvsem po glasbi; [[Josquin des Prez]] je delal za vojvodo Ercola, [[Jacob Obrecht]] je prišel v Ferraro dvakrat in Antoine Brumel je bil glavni glasbenik od leta 1505. Ercolejeva hči Beatrice (1475–1497) se je poročila z milanskim vojvodo [[Ludovico Sforza|Ludovicom Sforzo]]; druga hči, Izabela (1474–1539), se je poročila s Francescom Gonzago, markizom iz Mantove.
[[Image:Tizian 056.jpg|right|thumb|Isabella d'Este, Tizianov portret.]]
[[Image:Tizian 056.jpg|right|thumb|Tizianov portret Isabelle d'Este]]


Naslednik Ercola I. je bil njegov sin Alfonso I. (1476-1534), tretji mož Lucrezie Borgia, hčere [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], sestre [[Cesare Borgia|Cesare Borgia]]. Alfonso I. je bil pokrovitelj [[Ludovico Ariosto |Ariosta]].
Naslednik Ercola I. je bil njegov sin Alfonso I. (1476–1534), tretji mož Lukrecije Borgia, hčere [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], sestre [[Cesare Borgia|Cesareja Borgie]]. Alfonso I. je bil mecen [[Ludovico Ariosto |Ariosta]].


Sin Alfonsa in Lucrezie Borgie, Ercole II. d'Este (1508-1559), se je poročil z Renée Francosko, hčerjo [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]]. Njegov sin Alfonso II. se je prvič poročil z Lucrezijo, hčerko velikega vojvode [[Cosimo I. Medičejski |Cosima I.]] iz [[Toskana|Toskane]]. Ko je umrla, se je poročil z Barbaro, sestro [[Maksimilijan II. Habsburški |Maksimilijana II.]], svetega romskega cesarja (1527-1576). Njegova tretja žena, Margherita Gonzaga, je bila hči vojvode Mantove.
Sin Alfonsa in Lukrecije Borgia Ercole II. d'Este (1508–1559) se je poročil z Renée, hčerjo [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]] Njegov sin Alfonso II. se je prvič poročil z Lukrecijo, hčerjo velikega vojvode [[Cosimo I. Medičejski |Cosima I.]] iz [[Toskana|Toskane]]. Ko je umrla, se je poročil z Barbaro, sestro [[Maksimilijan II. Habsburški |Maksimilijana II.]], svetega rimskega cesarja (1527–1576). Njegova tretja žena, Margherita Gonzaga, je bila hči vojvode Mantove.
Ercole je slavo Ferrare povzdignil na najvišjo točko, nadaljeval je kot pokrovitelj [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]] in [[Giovanni Battista Guarini|Giovannija Battista Guarinija]] ter na splošno podpiral umetnost in znanost, kot so princi njegove hiše to vedno počeli. Legitimna linija se je z njim končala leta 1597; cesar [[Rudolf II. Habsburški |Rudolf II.]] je kot njegovega dediča prepoznal svojega prvega bratranca Cesarja d'Esteja (1533-1628), člana kadetne veje, ki se je rodil izven zakonske zveze, ki je še naprej vladal v imperialnih okrožjih in nadaljeval s priimkom. Po drugi strani pa je Ferraro z orožjem anektiral leta 1598 [[papež Klemen VIII.]] zaradi nelegitimnosti dediča in jo vključil v [[Papeška država|papeško državo]].
Ercole je slavo Ferrare povzdignil na najvišjo točko, nadaljeval je kot zaščitnik [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]] in [[Giovanni Battista Guarini|Giovannija Battista Guarinija]] ter na splošno podpiral umetnost in znanost, kot so princi njegove hiše to vedno počeli. Zakonita veja se je z njim končala leta 1597; cesar [[Rudolf II. Habsburški |Rudolf II.]] je kot njegovega dediča prepoznal svojega prvega bratranca Cesarja d'Esteja (1533–1628), člana kadetne veje, ki se je rodil v zunajzakonski zvezi in je še naprej vladal v imperialnih okrožjih ter imel priimek Este. Po drugi strani pa je Ferraro z orožjem priključil leta 1598 [[papež Klemen VIII.]] zaradi nelegitimnosti dediča in jo vključil v [[Papeška država|papeško državo]].


Zadnjega vojvodo, Ercole III., so leta 1796 odstavili Francozi. Njegovi dve vojvodini sta postali [[Cispadanska republika]], ki se je leto kasneje združila v [[Cisalpinska republika |Cisalpinsko republiko]] in nato v Napoleonsko kraljestvo Italije. Ercole je leta 1801 dobil majhno posest [[Breisgau]] na jugozahodu Nemčije, katere prejšnji vladarji, Habsburžani, so mu jo odstopili v pričakovanju morebitne vrnitev Habsburžanom, ker se je Ercolejeva hči Maria Beatrice Ricciarda d'Este poročila s habsburškim kadetom, nadvojvodom Ferdinandom iz linije Avstrija-Este. Ercole je umrl leta 1803 in Breisgau je dobila hči in njen mož, ki ga je leta 1806 izgubil med napoleonsko reorganizacijo zahodnih ozemelj Svetega rimskega cesarstva v razširjeno in povečano Veliko vojvodstvo Baden.
Zadnjega vojvodo, Ercoleja III., so leta 1796 odstavili Francozi. Njegovi dve vojvodini sta postali [[Cispadanska republika]], ki se je leto kasneje združila v [[Cisalpinska republika |Cisalpinsko republiko]] in nato v Napoleonovo Kraljestvo Italije. Ercole je leta 1801 dobil majhno posest [[Breisgau]] na jugozahodu Nemčije, katere prejšnji vladarji, Habsburžani, so mu jo odstopili, ker so pričakovali, da jim bo vrnjena, ker se je Ercolejeva hči Maria Beatrice Ricciarda d'Este poročila s habsburškim kadetom, nadvojvodom Ferdinandom iz veje Avstrija - Este. Ercole je umrl leta 1803 in Breisgau sta dobila hči in njen mož, ki ga je leta 1806 izgubil med napoleonsko reorganizacijo zahodnih ozemelj Svetega rimskega cesarstva v razširjeno in povečano Veliko vojvodstvo Baden.


<gallery>
<gallery>
File:201FerraraCastello.JPG|Grad Estense v Ferrari
File:201FerraraCastello.JPG|Estejev grad v Ferrari
File:P. Ducale visto dalla Ghirlandina.jpg|Palazzo Ducale v Modeni, zgrajena 1634, Francesco I. d’Este
File:P. Ducale visto dalla Ghirlandina.jpg|Vojvodska palača v Modeni, zgrajena 1634, Francesco I. d’Este
</gallery>
</gallery>


== Avstrija-Este in Habsburžani ==
== Avstrija - Este in Habsburžani ==
{{glavni| Avstrija-Este}}
{{glavni| Avstrija-Este}}
Leta 1814, ko se je francoska vlada v Italiji končala, je bila Modena vrnjena hčerki pokojnega vojvode Ercola, Marii Beatrice in njenemu sinu, nadvojvodi Francisu iz Avstrije-Este. Družina je tako od leta 1814 do 1859 ponovno prevzela vojvodino Modena in Reggio z imenom Asburgo-Este (Habsburg-Este) in Avstrijo-Este. Leta 1859 je vojvodstvo izgubilo samostojnost v novi združeni Italiji in Francis V., vojvoda Modene je bil odstavljen.
Leta 1814, ko se je francoska vlada v Italiji končala, je bila Modena vrnjena hčeri pokojnega vojvode Ercola Marii Beatrice in njenemu sinu, nadvojvodi Francisu iz veje Avstrija - Este. Družina je tako od leta 1814 do 1859 ponovno prevzela vojvodino Modena in Reggio z imenom Asburgo - Este (Habsburg - Este) in Avstrijo - Este. Leta 1859 je vojvodstvo izgubilo samostojnost v novi združeni Italiji in Francis V., vojvoda Modene, je bil odstavljen.
[[Image:ErcoleIIId'Este.jpg|thumb|Ercole III. d'Este je bil zadnji vojvoda Modene in Reggio Emilie.]]
[[Image:ErcoleIIId'Este.jpg|thumb|Ercole III. d'Este je bil zadnji vojvoda Modene in Reggia Emilie]]


Družina Avstrija-Este je izumrla v moški liniji s smrtjo Francisa V. leta 1875. Njegova naslednica po krvi je bila njegova nečakinja, nadvojvodinja Marija Terezija Avstrija-Este (1919); ona in njen mož, princ Ludvik Bavarski, sta postala kraljica in kralj Bavarske. Sedanji voditelj te linije družine je Franz, vojvoda Bavarski.
Družina Avstrija - Este je izumrla po moški veji s smrtjo Francisa V. leta 1875. Njegova naslednica po krvi je bila njegova nečakinja, nadvojvodinja Marija Terezija Avstrija - Este (1919); ona in njen mož, princ Ludvik Bavarski, sta postala kraljica in kralj Bavarske. Sedanji voditelj te veje družine je Franz, vojvoda Bavarski.


Vendar se je Francis V. odločil, da obdrži ime Este v družini Habsburško-Lotarinški in svojo dediščino nagradi v liniji nadvojvode Karla Louisa, mlajšega brata cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |Franca Jožefa]], pod pogojem, da dedič uporablja ime Avstrija-Este. Prvi "posvojenec" je bil nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] Avstrijski (1863, ne izvira od Marije Beatrice Ricciarda d'Este), ki je prevzel ime Avstrija-Este in leta 1896 postal dedič domnevno habsburškega cesarstva, vendar je bil umorjen 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]].
Francis V. se je odločil, da obdrži ime Este v Habsburško - Lotarinški družini in svojo dediščino nagradi v veji nadvojvode Karla Louisa, mlajšega brata cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |Franca Jožefa]], če bo dedič uporabljal ime Avstrija - Este. Prvi "posvojenec" je bil avstrijski nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (1863, ni povezan z Marijo Beatrice Ricciarda d'Este), ki je prevzel ime Avstrija - Este in leta 1896 postal dedič domnevno habsburškega cesarstva, vendar je bil umorjen 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]].


Ker so se njegovi otroci rodili v morganistični zvezi s Sofijo, vojvodinjo Hohenberško, so Habsburžani imenovali svojega kmalu rojenega nečaka Roberta (1915-1996), drugega sina prihodnjega cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški |Karla I.]], naslednjega, ki je sprejel ime Avstrija-Este. preko svoje matere Zite Bourbonsko-Parmske (vnukinja Marie Terese Savojske, vojvodinje Lucce in Parme, ki je bila hči Marije Tereze Avstrija-Este, kraljice Sardinije, ki je bila hči Marije Beatrice Ricciarda d'Este in nadvojvode Ferdinanda Avstrija-Este), Robert je bil potomec Ercola III. Este, zato je bila linija zadnjih Este vojvod ponovno povezana z imenom Avstrija-Este.
Ker so se njegovi otroci rodili v morganatični zvezi s Sofijo, vojvodinjo Hohenberško, so Habsburžani imenovali svojega kmalu rojenega nečaka Roberta (1915–1996), drugega sina prihodnjega cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški |Karla I.]], kot naslednjega, ki je sprejel ime Avstrija - Este. Po svoji materi Ziti Burbonsko - Parmski (vnukinja Marie Terese Savojske, vojvodinje Lucce in Parme, ki je bila hči Marije Tereze Avstrija - Este, kraljice Sardinije, ki je bila hči Marije Beatrice Ricciarda d'Este in nadvojvode Ferdinanda Avstrija - Este), Robert je bil potomec Ercola III. Este, zato je bila veja zadnjih Estejevih vojvod ponovno povezana z imenom Avstrija - Este.


Danes je nosilec te tradicije najstarejši sin nadvojvode Roberta Avstrije-Este (1915-1996), Lorenz Otto Karl Avstrije-Este (1955). Je poročen s princeso Astrid Belgijsko, edino hčerko kralja [[Albert II. Belgijski |Alberta II.]]. Leta 1995 je Lorenz prejel dodatni naslov princ Belgije.
Danes je nosilec tradicije najstarejši sin nadvojvode Roberta Avstrije - Este (1915–1996), Lorenz Otto Karl Avstrije - Este (1955). Poročen je s princeso Astrid Belgijsko, edino hčerjo kralja [[Albert II. Belgijski |Alberta II.]] Leta 1995 je Lorenz prejel dodatni naslov princ Belgije.


Od leta 1991 otroke kličejo z naslovom:
Od leta 1991 imajo njuni otroci te naslove:
* v mednarodnem merilu: princ (esa) Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije-Este, kraljevski princ (esa) Madžarske in Češke;
* v mednarodnem merilu: princ/-esa Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este, kraljevski princ/-esa Madžarske in Češke;
* belgijski naslov: princ (esa) Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije-Este (Habsburško-Lotarinška).
* belgijski naslov: princ/-esa Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este (Habsburško - Lotarinška).


Najstarejši od njihovih otrok je princ Amedeo Belgijski, nadvojvoda Avstrije-Este (rojen 1986).
Najstarejši otrok je princ Amedeo Belgijski, nadvojvoda Avstrije - Este (rojen 1986).


== Galerija ==
== Galerija ==
<gallery>
<gallery>
Image:Coat of arms of the House of Este (1239).svg|Originalni grb Este 1239–1431
Image:Coat of arms of the House of Este (1239).svg|Izvirni grb družine Este 1239–1431
image:Blason Nicolas III d'Este (1383 - 1441).svg|Grbe Este 1431–1452
image:Blason Nicolas III d'Este (1383 - 1441).svg|Grbe družine Este 1431–1452
Image:Coat of arms of the House of Este (1452).svg|Grb Este 1452–1471
Image:Coat of arms of the House of Este (1452).svg|Grb družine Este 1452–1471
Image:Coat of arms of the House of Este (1471).svg|Grb Este in 1471
Image:Coat of arms of the House of Este (1471).svg|Grb družine Este 1471
Image:Coat_of_arms_of_the_House_of_Este_(Ercole_I).svg|Grb Este 1471–1535
Image:Coat_of_arms_of_the_House_of_Este_(Ercole_I).svg|Grb družine Este 1471–1535
Image:Coat of arms of the House of Este (1535).svg|Grb Este 1535–1741
Image:Coat of arms of the House of Este (1535).svg|Grb družine Este 1535–1741
Image:Armoiries Este 1727.svg|Grb Este in 1741
Image:Armoiries Este 1727.svg|Grb družine Este 1741
File:Armoiries Autriche-Este 1914.svg|Grb Avstrija-Este
File:Armoiries Autriche-Este 1914.svg|Grb družine Avstrija - Este
</gallery>
</gallery>


Redakcija: 22:55, 5. november 2017

Rodbina Este

Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.

Najstarejša veja rodbine Este so bili grofje Braunschweig-Lüneburg (1208–1218), ki so dali britanske hannovrske monarhe in enega cesarja Rusije, Ivana VI.

Mlajša veja rodbine Este so bili voditelji Ferrare (1240–1597), Modene in Reggia Emilie (1288–1796).

Izvor

Po Edwardu Gibbonu (8. maj 1737–16. januar 1794), angleškem zgodovinarju, je družina izhajala iz rimske plebejske družine Attii, ki se je preselila iz Rima v Este [2], da je branila Italijo pred Ostrogoti. A je malo dokazov, ki bi podpirali to hipotezo. Imena zgodnjih članov družine kažejo, da je frankovski izvor verjetnejši. Prvi član družine je bil mejni grof Adalbert iz Mainza, znan samo kot oče Oberta I., palatinskega grofa iz Italije, ki je umrl okoli leta 975. Vnuk Oberta, Albert Azzo II., mejni grof iz Milana (996–1097) je zgradil grad v Esteju v bližini Padove in se poimenoval po kraju. Imel je tri sinove iz dveh zakonskih zvez, od katerih sta dva postala prednika dveh vej družine:

  • Welf IV., najstarejši (umrl 1101), je bil sin Kunigunde (umrla 1056), zadnji starejših Welfov. Podedoval je premoženje materinega strica Welfa, koroškega vojvode, in leta 1070 postal knez Bavarske, je prednik starejše veje rodbine Welf.
  • Hugh V., izhaja iz Azzovega drugega zakona z Garsendo iz kraja Maine, podedoval je francosko grofijo Maine, zapuščino materine dote, ki jo je prodal eno leto kasneje in umrl brez dedičev.
  • Fulco I., mejni grof Milana (približno 1128/35), tretji sin, je prednik mlajše italijanske linije Este.

Dve preživeli veji s knezom Henrikom Levom iz Saške in Bavarske na nemški strani (rodbina Welf) sta sklenili sporazum leta 1154, ki je italijanske posesti dodelil mlajši veji Fulc - Este, ki je sčasoma pridobila Ferraro, Modeno in Reggio. Este sama je prevzela leta 1275 Padovo in leta 1405 (skupaj s Padovo) Benetke.

Starejša veja, Welfi, volilni hannovrski knezi

Glavni članek: Dinastija Welf.
Jurij I., kralj Velike Britanije, Francije in Irske, zagovornik vere, volilni hannovrski knez, vojvoda Braunschweig. Portret iz okoli 1714, leto njegovega nasledstva, delo sira Godfreyja Knellerja.
Grb Velike Britanije
Grb Velike Britanije

Starejša veja rodbine Este, družina Welf, je dala bavarske vojvode (1070–1139, 1156–1180), saške (1138–1139, 1142–1180), nemškega kralja (1198–1218) in vojvode Braunschweig-Lüneburg (1208–1918), ki so kasneje postali volilni hannovrski knezi, ko sta leta 1705 združili dve veji družine.

Po miru, ki je končal napoleonske vojne in preoblikoval Evropo ter se je začela moderna doba, je bila s pogodbo razpuščena volilna kneževina Hannover (vojvodstvo Braunschweig - Lüneburg, ki jo je dobil kralj Velike Britanije Jurij III.) Njena ozemlja so bila razširjena in država je bila kraljestvo. Novo kraljestvo je obstajalo od leta 1815 do leta 1866, toda po nastopu kraljice Viktorije (ki ni mogla podedovati Hannovra po salijskem zakonu) je leta 1837 prešla k njenemu stricu Ernestu Avgustu I. iz Hannovra in tako prenehala biti v osebni povezavi z britansko krono.

Rodbina Este je dala Veliki Britaniji in Združenemu kraljestvu "hannovrske monarhe" (1714–1901).

Mlajša veja, mejni grofje Este

Ercole I. d'Este je bil zelo pomemben zaščitnik umetnosti v obdobju italijanske renesanse

Vse kasnejše generacije italijanske veje so potomci Fulca d'Esteja. Od leta 1171 naprej so se njegovi potomci imenovali mejni grofi Este.

Obizzo I. (umrl 1193), prvi mejni grof, se je boril proti cesarju Frideriku I. Barbarosi. Njegov nečak Azzo d'Este VI. (1170–1212) je postal podeštat Mantove in Verone. Kot dota njegove nečakinje Marcheselle je Ferrara prešla na Azza VI. d'Este. Leta 1242 je bil Azzo VII. Novello dosmrtno imenovan za podeštata.

Gospostvo Ferrare je podedoval Obizzo II. (umrl 1293), ki je bil razglašen za grofa Ferrare leta 1264, grofa Modene leta 1288 in grofa Reggia leta 1289. Ferrara je bila papeški fevd in družina Este je dobila položaj dednih papeških vikarjev leta 1332.

Ferrara je postala pomembno središče kulture, ko je vladal Niccolò III. d'Este (1384–1441), ki je z izjemno veličastnostjo sprejel številne papeže, še posebej Evgena IV. V Ferrari je bil leta 1438 koncil, pozneje znan kot florentinski koncil.

Pisanellov portret Leonella d'Esteja

Njegova naslednika sta bila njegova brata Leonello (1407–1450) in Borso (1413–1471), ki ga je leta 1452 cesar Friderik III. povzdignil v vojvodo Modene in Reggia. Te vojvodine je dobil kot imperialne fevde. Leta 1471 mu je papež Pavel II. podaril vojvodino Ferrara kot svoj fevd, za katerega so v palači Schifanoia izdelali čudovite freske.

Borsa je nasledil polbrat Ercole (1431–1505), ki je bil eden najpomembnejših podpornikov umetnosti v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju v Italiji. Ferrara je postala kulturni center, znana predvsem po glasbi; Josquin des Prez je delal za vojvodo Ercola, Jacob Obrecht je prišel v Ferraro dvakrat in Antoine Brumel je bil glavni glasbenik od leta 1505. Ercolejeva hči Beatrice (1475–1497) se je poročila z milanskim vojvodo Ludovicom Sforzo; druga hči, Izabela (1474–1539), se je poročila s Francescom Gonzago, markizom iz Mantove.

Tizianov portret Isabelle d'Este

Naslednik Ercola I. je bil njegov sin Alfonso I. (1476–1534), tretji mož Lukrecije Borgia, hčere papeža Aleksandra VI., sestre Cesareja Borgie. Alfonso I. je bil mecen Ariosta.

Sin Alfonsa in Lukrecije Borgia Ercole II. d'Este (1508–1559) se je poročil z Renée, hčerjo Ludvika XII. Njegov sin Alfonso II. se je prvič poročil z Lukrecijo, hčerjo velikega vojvode Cosima I. iz Toskane. Ko je umrla, se je poročil z Barbaro, sestro Maksimilijana II., svetega rimskega cesarja (1527–1576). Njegova tretja žena, Margherita Gonzaga, je bila hči vojvode Mantove. Ercole je slavo Ferrare povzdignil na najvišjo točko, nadaljeval je kot zaščitnik Torquata Tassa in Giovannija Battista Guarinija ter na splošno podpiral umetnost in znanost, kot so princi njegove hiše to vedno počeli. Zakonita veja se je z njim končala leta 1597; cesar Rudolf II. je kot njegovega dediča prepoznal svojega prvega bratranca Cesarja d'Esteja (1533–1628), člana kadetne veje, ki se je rodil v zunajzakonski zvezi in je še naprej vladal v imperialnih okrožjih ter imel priimek Este. Po drugi strani pa je Ferraro z orožjem priključil leta 1598 papež Klemen VIII. zaradi nelegitimnosti dediča in jo vključil v papeško državo.

Zadnjega vojvodo, Ercoleja III., so leta 1796 odstavili Francozi. Njegovi dve vojvodini sta postali Cispadanska republika, ki se je leto kasneje združila v Cisalpinsko republiko in nato v Napoleonovo Kraljestvo Italije. Ercole je leta 1801 dobil majhno posest Breisgau na jugozahodu Nemčije, katere prejšnji vladarji, Habsburžani, so mu jo odstopili, ker so pričakovali, da jim bo vrnjena, ker se je Ercolejeva hči Maria Beatrice Ricciarda d'Este poročila s habsburškim kadetom, nadvojvodom Ferdinandom iz veje Avstrija - Este. Ercole je umrl leta 1803 in Breisgau sta dobila hči in njen mož, ki ga je leta 1806 izgubil med napoleonsko reorganizacijo zahodnih ozemelj Svetega rimskega cesarstva v razširjeno in povečano Veliko vojvodstvo Baden.

  • Estejev grad v Ferrari
    Estejev grad v Ferrari
  • Vojvodska palača v Modeni, zgrajena 1634, Francesco I. d’Este
    Vojvodska palača v Modeni, zgrajena 1634, Francesco I. d’Este

Avstrija - Este in Habsburžani

Glavni članek: Avstrija-Este.

Leta 1814, ko se je francoska vlada v Italiji končala, je bila Modena vrnjena hčeri pokojnega vojvode Ercola Marii Beatrice in njenemu sinu, nadvojvodi Francisu iz veje Avstrija - Este. Družina je tako od leta 1814 do 1859 ponovno prevzela vojvodino Modena in Reggio z imenom Asburgo - Este (Habsburg - Este) in Avstrijo - Este. Leta 1859 je vojvodstvo izgubilo samostojnost v novi združeni Italiji in Francis V., vojvoda Modene, je bil odstavljen.

Ercole III. d'Este je bil zadnji vojvoda Modene in Reggia Emilie

Družina Avstrija - Este je izumrla po moški veji s smrtjo Francisa V. leta 1875. Njegova naslednica po krvi je bila njegova nečakinja, nadvojvodinja Marija Terezija Avstrija - Este (1919); ona in njen mož, princ Ludvik Bavarski, sta postala kraljica in kralj Bavarske. Sedanji voditelj te veje družine je Franz, vojvoda Bavarski.

Francis V. se je odločil, da obdrži ime Este v Habsburško - Lotarinški družini in svojo dediščino nagradi v veji nadvojvode Karla Louisa, mlajšega brata cesarja Franca Jožefa, če bo dedič uporabljal ime Avstrija - Este. Prvi "posvojenec" je bil avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand (1863, ni povezan z Marijo Beatrice Ricciarda d'Este), ki je prevzel ime Avstrija - Este in leta 1896 postal dedič domnevno habsburškega cesarstva, vendar je bil umorjen 28. junija 1914 v Sarajevu.

Ker so se njegovi otroci rodili v morganatični zvezi s Sofijo, vojvodinjo Hohenberško, so Habsburžani imenovali svojega kmalu rojenega nečaka Roberta (1915–1996), drugega sina prihodnjega cesarja Karla I., kot naslednjega, ki je sprejel ime Avstrija - Este. Po svoji materi Ziti Burbonsko - Parmski (vnukinja Marie Terese Savojske, vojvodinje Lucce in Parme, ki je bila hči Marije Tereze Avstrija - Este, kraljice Sardinije, ki je bila hči Marije Beatrice Ricciarda d'Este in nadvojvode Ferdinanda Avstrija - Este), Robert je bil potomec Ercola III. Este, zato je bila veja zadnjih Estejevih vojvod ponovno povezana z imenom Avstrija - Este.

Danes je nosilec tradicije najstarejši sin nadvojvode Roberta Avstrije - Este (1915–1996), Lorenz Otto Karl Avstrije - Este (1955). Poročen je s princeso Astrid Belgijsko, edino hčerjo kralja Alberta II. Leta 1995 je Lorenz prejel dodatni naslov princ Belgije.

Od leta 1991 imajo njuni otroci te naslove:

  • v mednarodnem merilu: princ/-esa Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este, kraljevski princ/-esa Madžarske in Češke;
  • belgijski naslov: princ/-esa Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este (Habsburško - Lotarinška).

Najstarejši otrok je princ Amedeo Belgijski, nadvojvoda Avstrije - Este (rojen 1986).

Galerija

  • Izvirni grb družine Este 1239–1431
    Izvirni grb družine Este 1239–1431
  • Grbe družine Este 1431–1452
    Grbe družine Este 1431–1452
  • Grb družine Este 1452–1471
    Grb družine Este 1452–1471
  • Grb družine Este 1471
    Grb družine Este 1471
  • Grb družine Este 1471–1535
    Grb družine Este 1471–1535
  • Grb družine Este 1535–1741
    Grb družine Este 1535–1741
  • Grb družine Este 1741
    Grb družine Este 1741
  • Grb družine Avstrija - Este
    Grb družine Avstrija - Este

Sklici

  1. ↑ Tausin, Henri (1878). Dictionnaire des Devises historiques et héraldiques. B. Dumoulin. str. 386.
  2. ↑ The miscellaneous Works of Edward Gibbon Vol 3 page 172

Literatura

  • Trevor Dean, Land and Power in Late Medieval Ferrara: The Rule of the Este, 1350–1450.(Cambridge University Press) 1987.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rodbina Este.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rodbina_Este&oldid=4916961«