Kozolec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
kozolec |
m vrnitev sprememb uporabnika 188.230.131.104 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 37.6.247.195 |
||
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Poznamo več vrst kozolcev: |
Poznamo več vrst kozolcev: |
||
* enojni oz. stegnjeni kozolec |
* enojni oz. stegnjeni kozolec |
||
* pravi toplar |
* pravi toplar |
||
* toplar s hodnikom |
* toplar s hodnikom |
||
* nizki toplar |
* nizki toplar |
||
* kozolec na kozla oz. psa oz. pero |
* kozolec na kozla oz. psa oz. pero |
||
* prislonjeni kozolec |
* prislonjeni kozolec |
||
kozolec sex |
|||
==Fotografije== |
==Fotografije== |
Redakcija: 10:43, 5. november 2017
Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar). Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.
Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. V bližini muzeja kozolcev pri Šentrupertu na Dolenjskem pa na svoji originalni lokaciji stoji tudi Simončičev toplar, ki ima edini med kozolci status kulturnega spomenika državnega pomena.[1]
Vrste kozolcev
Poznamo več vrst kozolcev:
- enojni oz. stegnjeni kozolec
- pravi toplar
- toplar s hodnikom
- nizki toplar
- kozolec na kozla oz. psa oz. pero
- prislonjeni kozolec
Fotografije
-
Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek
-
Dvojni kozolec
-
Enojni kozolec
-
Toplar na Dobenem
-
Simončičev kozolec v Bistrici (Občina Šentrupert)
Glej tudi
Sklici
- ↑ »Bistrica pri Mokronogu - Simončičev toplar«. Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno 11. junija 2013.