Slap

Delitev slapov

Slap je sestavljen iz ustja, slapove stene, vodnega pramena in podnožja. Ker so praviloma težko dostopni, jih je težko izmeriti. Večino slovenskih slapov so izmerili v letih 1980 do 1982, do tedaj so veljale le ocene posameznih avtorjev.

Splošna delitev

Dettifoss na severovzhodu Islandije, največji evropski slap

Shema prosto padajočega slapu

• majhni slapovi - kaskade
• veliki slapovi - tudi katarakti (poleg višine je pomemben velik vodni pretok)

Višina

• brzice
• kaskade, skakalce, šumelišče - voda se pretaka preko ene ali več strmih stopenj višine do 2 m
• skočniki, skačniki, slapiči (višine od 2–5 m)
• skočniki z močnim pretokom - šumniki
• majhni slapovi (5–15 m)
• srednje visoki slapovi (15–30 m)
• visoki ali veliki slapovi (več kot 30 m)
• Slapišča so kombinacija prej naštetih

Geologija

Po nastanku se slapovi delijo na:

Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)

Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:

• umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
• dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
  • kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
  • tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
  • obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
  • pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).

Havasu blizu kraja Supai v Arizoni (ZDA) je zgled prosto padajočega slapu

Oblika

• prosto padajoči slap: voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka)
• pahljača: slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca)
• strmi potoki: slap teče po podlagi (npr. Predelski slap)
• slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)
• enostopenjski slap
• dvo- ali večstopenjski slap (zgornji Martuljkov slap)
• kaskade (npr. slapovi Krke)
• ozkopremenski slap (npr. Peričnik)
• širokopremenski slap (npr. Boka)
• enopramenski slap
• dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica)
• slapišče (npr. Nadiško slapišče)
• podkev: slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguazú)

Stopničasti slap Öxaráfoss na zahodu Islandije

Vodni pretok

• stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode
• občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih (Govic)

Podzemni slap

V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel)

Ponorni slap

Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla)

Slovenski slapovi

Glej tudi: Seznam slapov v Sloveniji

Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].

V Evropi ima največ slapov Norveška.

Viri

• Slapovi, Sidarta, 2008, ISBN 978-961-6027-52-6

Glej tudi

• Triglavski narodni park
• ledno plezanje

Zunanje povezave

• Slovenski slapovi - Slovenija, dežela slapov [2]
• Slapovi reke Iguassu: [3]