Težnost: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Bot: Nadomeščanje datoteke Apollo_15_feather_and_hammer_drop.ogg z Apollo_15_feather_and_hammer_drop.ogv
Vrstica 10: Vrstica 10:


kjer so:
kjer so:
{{Video|filename=Apollo 15 feather and hammer drop.ogg|title=Prikaz težnosti na Luni|description=[[David Scott]], poveljnik Lunine odprave [[Apollo 15]] (1971), prikazuje učinek težnosti na [[pero]] in [[kladivo]], ki ju je pustil pasti v brezzračnem prostoru na [[Luna|Luni]].}}
{{Video|filename=Apollo 15 feather and hammer drop.ogv|title=Prikaz težnosti na Luni|description=[[David Scott]], poveljnik Lunine odprave [[Apollo 15]] (1971), prikazuje učinek težnosti na [[pero]] in [[kladivo]], ki ju je pustil pasti v brezzračnem prostoru na [[Luna|Luni]].}}
* <math>m_{1}</math>, <math>m_{2}</math> - masi teles
* <math>m_{1}</math>, <math>m_{2}</math> - masi teles
* <math>r</math> - razdalja med [[masno središče|težiščema]] teles
* <math>r</math> - razdalja med [[masno središče|težiščema]] teles

Redakcija: 15:27, 7. februar 2017

Gravitacija vzdržuje gibanje planetov po orbitah okoli Sonca.

Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi. Je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega.[1]

V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso težo in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v Vesolju, zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so Zemlja, Sonce idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po orbitah okoli Sonca; za vzdrževanju gibanja Lune po orbiti okoli Zemlje; za pojav bibavice; za pojav konvekcije, preko katere nastane tok tekočine; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in zvezd do zelo visokih temperatur itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili gravitoni.[navedi vir]

V splošnem lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno razdaljo in ju lahko imamo za točkasti telesi v njunih težiščih, izračunamo z Newtonovim splošnim gravitacijskim zakonom:

kjer so:

Prikaz težnosti na Luni
David Scott, poveljnik Lunine odprave Apollo 15 (1971), prikazuje učinek težnosti na pero in kladivo, ki ju je pustil pasti v brezzračnem prostoru na Luni.
Wikipedija:Pomoč za predstavnostne vsebine
Wikipedija:Pomoč za predstavnostne vsebine

  • , - masi teles
  • - razdalja med težiščema teles
  • - gravitacijska konstanta

(Splošna) gravitacijska konstanta je enaka:[2]

Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni krogli z razdaljo r med njunima središčema. Omeniti pa je potrebno naslednji 2 dejstvi:

  1. Gravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna).
  2. Gravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. asteroidi, planeti ali zvezde).

Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo splošne teorije relativnosti, pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja prostor-časa.

Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.[navedi vir] Leta 1916 je Albert Einstein dokazal, da h gravitacijski sili prispevata še temperatura in pritisk. Obstajata dve vrsti pritiska: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni pritisk, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če[dvomljivo] pa bi Higggsovo polje, ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni pritisk, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če[dvomljivo] bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega pritiska, bi se gravitacija izničila.

Glej tudi

Sklici

  1. "Does Gravity Travel at the Speed of Light?". UCR Mathematics, 1998. Pridobljeno 11.04.2010.
  2. Gravitacijsko kostanto, ki je podana v enotah SI, označujemo tudi z G (Pople, Stephen. Fizika: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1998.)

Zunanje povezave