Sokol (društvo): Razlika med redakcijama
pravopis |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik ''Ljubljanski sokol'' ni bil samo prvo telovadno [[društvo]] v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v [[Zagreb]]u, leta [[1874]] ter zadnja leta pred vojno še [[Srbija|srbskih]] društev. Sokolstvo je proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] že preraščalo v [[gibanje]], njegova [[ideja]] pa ni bila samo druženje ob [[telovadba|telovadbi]], člani so bili tudi [[ideologija|ideološko]] opredeljeni. |
Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik ''Ljubljanski sokol'' ni bil samo prvo telovadno [[društvo]] v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v [[Zagreb]]u, leta [[1874]] ter zadnja leta pred vojno še [[Srbija|srbskih]] društev. Sokolstvo je proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] že preraščalo v [[gibanje]], njegova [[ideja]] pa ni bila samo druženje ob [[telovadba|telovadbi]], člani so bili tudi [[ideologija|ideološko]] opredeljeni. |
||
[[Slika: |
[[Slika:alan atic - Sokolski plakat.jpg|thumb|left|150px|[[Ivan Vavpotič]] - Sokolski plakat]] |
||
Bili so blizu miselnosti [[Narodna napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna [[organizacija]], dostopna vsem Slovencem. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki [[politična stranka|stranke]], ki bi nasprotovala sokolskemu [[kultura|kulturnemu]] in [[politični program|političnemu programu]]. Sokoli niso smeli biti člani [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]], ki je imela pod okriljem telovadno društvo [[Orel (društvo)|Orel]]. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in [[demokracija|demokratično]]. |
Bili so blizu miselnosti [[Narodna napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna [[organizacija]], dostopna vsem Slovencem. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki [[politična stranka|stranke]], ki bi nasprotovala sokolskemu [[kultura|kulturnemu]] in [[politični program|političnemu programu]]. Sokoli niso smeli biti člani [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]], ki je imela pod okriljem telovadno društvo [[Orel (društvo)|Orel]]. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in [[demokracija|demokratično]]. |
||
Redakcija: 15:19, 4. januar 2017
- Za druge pomene glejte Sokol (razločitev).
Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola. Prvo telovadno društvo Sokol je nastalo v Pragi leta 1862 pod vodstvom dr. Miroslava Tyrša, že oktobra 1863 pa je njegovo slovensko inačico v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov.
Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu, leta 1874 ter zadnja leta pred vojno še srbskih društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.
Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in demokratično.
V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem. Združevanje na srečanjih, t. i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.
Glej tudi
- Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik
- 150 let sokolstva v Sloveniji (1863–2013)
