Jožef II. Konstantinopelski: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
m IP 213 je premaknil(-a) stran Jožef II. Konstantinoplski na Jožef II. Konstantinopelski: tn
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|image=Cappella dei magi, giuseppe patriarca di costantinopoli.jpg|caption=Jožef II. Konstantinoplski, freska v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah}}
{{Infopolje Oseba|image=Cappella dei magi, giuseppe patriarca di costantinopoli.jpg|caption=Jožef II. Konstantinoplski, freska v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah}}


'''Jožef II.''' ([[grščina|grško]]: Ιωσήφ Β΄), [[Konstantinopel|konstantinoplski]] [[patriarh]] od leta [[1416]] do [[1439]], * [[1360]], † [[10. junij]] [[1439]].
'''Jožef II.''' ([[grščina|grško]]: Ιωσήφ Β΄), [[Konstantinopel|konstantinopelski]] [[patriarh]] od leta [[1416]] do [[1439]], * [[1360]], † [[10. junij]] [[1439]].


Jožef je sin [[Bolgarsko cesarstvo|bolgarskega]] [[car]]ja [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]]. O njegovi mladosti do prihoda v samostan na gori [[Sveta gora Atos|Atos]] ni veliko znanega. Leta [[1393]] je postal [[Efez|efeški]] [[metropolit]], [[21. maj]]a [[1416]] pa je bil izvoljen za konstantinoplskega patriarha.
Jožef je sin [[Bolgarsko cesarstvo|bolgarskega]] [[car]]ja [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]]. O njegovi mladosti do prihoda v samostan na gori [[Sveta gora Atos|Atos]] ni veliko znanega. Leta 1393 je postal [[Efez|efeški]] [[metropolit]], [[21. maj]]a [[1416]] pa je bil izvoljen za konstantinopelskega patriarha.


Z [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskim]] cesarjem [[Ivan VIII. Paleolog|Ivanom VIII. Paleologom]], 23 metropoliti in številnimi učenjaki in teologi se je udeležil koncila v Ferrari in Firencah leta [[1438]] in [[1439]], ki bi moral privesti do ponovne združitve Vzhodne in Zahodne cerkve. Zaradi [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] nevarnosti, ki je pretila Bizantinskemu cesarstvu, je bil skupaj z Ivanom VIII. in [[kijev]]skim metropolitom Izidorjem pripravljen sprejeti združitev Cerkva pod [[papež]]evim primatom. Dokumenta o združitvi, ki ga je podpisal cesar in 31 predstavnikov pravoslavne cerkve, pravoslavna cerkev ni sprejela. Leta [[1451]] je 21 pravoslavnih podpisnikov celo unaknilo svoj podpis z listine o združitvi.
Z [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskim]] cesarjem [[Ivan VIII. Paleolog|Ivanom VIII. Paleologom]], 23 metropoliti in številnimi učenjaki in teologi se je udeležil koncila v Ferrari in Firencah leta 1438 in 1439, ki bi moral privesti do ponovne združitve Vzhodne in Zahodne cerkve. Zaradi [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] nevarnosti, ki je pretila Bizantinskemu cesarstvu, je bil skupaj z Ivanom VIII. in [[kijev]]skim metropolitom Izidorjem pripravljen sprejeti združitev Cerkva pod [[papež]]evim primatom. Dokumenta o združitvi, ki ga je podpisal cesar in 31 predstavnikov pravoslavne cerkve, pravoslavna cerkev ni sprejela. Leta 1451 je 21 pravoslavnih podpisnikov celo umaknilo svoj podpis z listine o združitvi.


Jožef je bil takrat že zelo star in bolan in je dva meseca kasneje umrl. Njegova smrt je močno prizadela vse udeležence koncila, ker je bil goreč zagovornik združitve Zahodne in Vzhodne cerkve. Pokopan je v cerkvi [[dominikanci|dominikanskega]] konventa Santa Maria Novella v Firencah. Njegov grob in freska [[Benozzo Gozzoli|Benozza Gozzolija]] v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah, ki prikazuje prihod bizantinskih prelatov, na kateri je tudi patriarh Jožef, sta se ohranila.
Jožef je bil takrat že zelo star in bolan in je dva meseca kasneje umrl. Njegova smrt je močno prizadela vse udeležence koncila, ker je bil goreč zagovornik združitve Zahodne in Vzhodne cerkve. Pokopan je v cerkvi [[dominikanci|dominikanskega]] konventa Santa Maria Novella v Firencah. Njegov grob in freska [[Benozzo Gozzoli|Benozza Gozzolija]] v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah, ki prikazuje prihod bizantinskih prelatov, na kateri je tudi patriarh Jožef, sta se ohranila.


Na položaju konstantinoplskega patriarha ga je nasledil Mitrofan II., katerega je cesar Ivan VIII. imenoval ravno zaradi njegovih pozitivnih stališč do združitve obeh Cerkva.
Na položaju konstantinoplskega patriarha ga je nasledil Mitrofan II., katerega je cesar Ivan VIII. imenoval ravno zaradi njegovih pozitivnih stališč do združitve obeh Cerkva.
Vrstica 19: Vrstica 19:
{{succession box|
{{succession box|
before= Evtimij II. |
before= Evtimij II. |
title= Konstantinoplski patriarh |
title= Konstantinopelski patriarh |
years=1416–1439|
years=1416–1439|
after= Mitrofan II.}}
after= Mitrofan II.}}

Redakcija: 19:13, 14. april 2016

Jožef II. Konstantinopelski
Portret
Jožef II. Konstantinoplski, freska v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah
Rojstvocca. 1360[1]
Smrt10. junij 1439({{padleft:1439|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[2]
Firence
Državljanstvo Bizantinsko cesarstvo
Poklicduhovnik

Jožef II. (grško: Ιωσήφ Β΄), konstantinopelski patriarh od leta 1416 do 1439, * 1360, † 10. junij 1439.

Jožef je sin bolgarskega carja Ivana Šišmana. O njegovi mladosti do prihoda v samostan na gori Atos ni veliko znanega. Leta 1393 je postal efeški metropolit, 21. maja 1416 pa je bil izvoljen za konstantinopelskega patriarha.

Z bizantinskim cesarjem Ivanom VIII. Paleologom, 23 metropoliti in številnimi učenjaki in teologi se je udeležil koncila v Ferrari in Firencah leta 1438 in 1439, ki bi moral privesti do ponovne združitve Vzhodne in Zahodne cerkve. Zaradi osmanske nevarnosti, ki je pretila Bizantinskemu cesarstvu, je bil skupaj z Ivanom VIII. in kijevskim metropolitom Izidorjem pripravljen sprejeti združitev Cerkva pod papeževim primatom. Dokumenta o združitvi, ki ga je podpisal cesar in 31 predstavnikov pravoslavne cerkve, pravoslavna cerkev ni sprejela. Leta 1451 je 21 pravoslavnih podpisnikov celo umaknilo svoj podpis z listine o združitvi.

Jožef je bil takrat že zelo star in bolan in je dva meseca kasneje umrl. Njegova smrt je močno prizadela vse udeležence koncila, ker je bil goreč zagovornik združitve Zahodne in Vzhodne cerkve. Pokopan je v cerkvi dominikanskega konventa Santa Maria Novella v Firencah. Njegov grob in freska Benozza Gozzolija v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah, ki prikazuje prihod bizantinskih prelatov, na kateri je tudi patriarh Jožef, sta se ohranila.

Na položaju konstantinoplskega patriarha ga je nasledil Mitrofan II., katerega je cesar Ivan VIII. imenoval ravno zaradi njegovih pozitivnih stališč do združitve obeh Cerkva.

Vir


Predhodnik:
Evtimij II. 		Konstantinopelski patriarh
1416–1439 		Naslednik:
Mitrofan II.
  1. ↑ Record #102511551 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ https://pantheon.world/profile/person/Joseph_II_of_Constantinople
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jožef_II._Konstantinopelski&oldid=4633678«