Franc Žigon: Razlika med redakcijama
m pp |
pravopis |
||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Po gimnaziji in študiju bogoslovja v Gorici je bil 1887 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Nato je do 1890 [[kaplan|kaplanoval]] v Gorici. Kot gojenec Avguštineja je 1890/1891 študiral teologijo na [[Dunaj|dunajski]] [[univerza|univerzi]], 1892 dosegel [[doktorat]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Quaestiones introductoriae in epistolas S. Pauli''. |
Po gimnaziji in študiju bogoslovja v Gorici je bil 1887 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Nato je do 1890 [[kaplan|kaplanoval]] v Gorici. Kot gojenec Avguštineja je 1890/1891 študiral teologijo na [[Dunaj|dunajski]] [[univerza|univerzi]], 1892 dosegel [[doktorat]] z [[disertacija|disertacijo]] ''Quaestiones introductoriae in epistolas S. Pauli''. V letih 1891–1902 je [[suplent|supliral]] osnovno bogoslovje in [[verska resnica|dogmatiko]] v goriškem bogoslovju, kjer je bil tudi študijski [[prefekt]], [[knjižničar]] in ekonom. Po ustanovitvi [[katedra|katedre]] za [[filozofija|filozofijo]] in osnovno bogoslovje na tem zavodu je oboje kot [[profesor]] predaval do upokojitve. Bil je tudi prosinodalni eksaminator za župnijske izpite, [[cenzor]] knjig in branilec zakonske vezi pri cerkvenem sodišču. V letih 1915–1918 je s [[škof]]om [[Frančišek Borgia Sedej|F.B. Sedejem]] in celotnim bogoslovjem prebil begunstvo v [[Stična|Stični]], kjer so nadaljevali s poukom. Po koncu [[prva svetovna vojna|vojne]] se je vrnil v Gorico. Prejel je naslova častni konzistorialni svetnik in častni kanonik. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 17:24, 1. april 2016
| Franc Žigon | |
|---|---|
| Rojstvo | 12. november 1863 Ajdovščina |
| Smrt | 21. maj 1936 Gorica |
| Državljanstvo | _crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | duhovnik |
| Poznan po | predavatelj na goriškem bogoslovju |
Franc Žigon, slovenski rimskokatoliški duhovnik, in predavatelj na goriškem bogoslovju, * 12. november 1863, Ajdovščina, † 21. maj 1936, Gorica.
Življenje in delo
Po gimnaziji in študiju bogoslovja v Gorici je bil 1887 posvečen v duhovnika. Nato je do 1890 kaplanoval v Gorici. Kot gojenec Avguštineja je 1890/1891 študiral teologijo na dunajski univerzi, 1892 dosegel doktorat z disertacijo Quaestiones introductoriae in epistolas S. Pauli. V letih 1891–1902 je supliral osnovno bogoslovje in dogmatiko v goriškem bogoslovju, kjer je bil tudi študijski prefekt, knjižničar in ekonom. Po ustanovitvi katedre za filozofijo in osnovno bogoslovje na tem zavodu je oboje kot profesor predaval do upokojitve. Bil je tudi prosinodalni eksaminator za župnijske izpite, cenzor knjig in branilec zakonske vezi pri cerkvenem sodišču. V letih 1915–1918 je s škofom F.B. Sedejem in celotnim bogoslovjem prebil begunstvo v Stični, kjer so nadaljevali s poukom. Po koncu vojne se je vrnil v Gorico. Prejel je naslova častni konzistorialni svetnik in častni kanonik.
Zunanje povezave
Smolik Marijan. »Žigon Franc«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
