Pojdi na vsebino

Verska resnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere). Verska dogma je bila v zgodovini sklep cerkvenega zbora glede verskih naukov, ki je temelj za neko verstvo in je zato nespremenljiv.

Dogmatika

[uredi | uredi kodo]

Dogmatika je nauk o verskih resnicah, v krščanstvu je na primer to nauk o Kristusu in Bogu.

Rimskokatoliška cerkev

[uredi | uredi kodo]

10 izrecnih dogem Rimskokatoliške cerkve:

  1. Enost in trojnost Boga v treh božanskih osebah (Prvi nicejski koncil, 325);
  2. Jezus je druga Božja oseba, ki se je utelesila, umrla in vstala (Prvi nicejski koncil, 325);
  3. Marija je Božja mati, ker je mati Jezusa, ki je Bog (Prvi efeški koncil, 431);
  4. Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek (Prvi efeški koncil, 431);
  5. Jezusovo deviško rojstvo (Drugi koncil v Konstantinoplu, 553);
  6. Obstoj vic, pekla in raja (samo za vice, Drugi lyonski koncil, 1274);
  7. Transsubstanciacija (resnična navzočnost Kristusa v evharistiji) (Mt 26,26 in vzporednice; dogma, potrjena na Tridentinskem koncilu, 1545-1563);
  8. Marijino brezmadežno spočetje (apostolska konstitucija Ineffabilis Deus papeža Pija IX., 1854);
  9. Papeška nezmotljivost, ko govori ex cathedra o vprašanjih vere in morale (Prvi vatikanski koncil, 1870);
  10. Marijino vnebovzetje s telesom in dušo (dogmatična konstitucija Munificentissimus Deus papeža Pija XII., 1950).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]