Atenska zakladnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.438 urejanj
Brez povzetka urejanja
lektoriranje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox building
{{Infobox building
| name = Atenska zakradnica
| name = Atenska zakladnica
| native_name = Θησαυρός των Αθηναίων
| native_name = Θησαυρός των Αθηναίων
| image = Treasury of Athens at Delphi.jpg
| image = Treasury of Athens at Delphi.jpg
Vrstica 6: Vrstica 6:
| former_names =
| former_names =
| map_type =
| map_type =
| building_type = Zakladnica
| building_type = zakladnica
| architectural_style = Dorski slog
| architectural_style = dorski slog
| structural_system = Stebri iz parianskega marmorja
| structural_system = stebri iz parianskega marmorja
| cost =
| cost =
| location = [[Delfi]], [[Grčija]]
| location = [[Delfi]], [[Grčija]]
| address =
| address =
| client =
| client =
| owner = Arhrološki muzej v Delfih
| owner = Arheološki muzej v Delfih
| coordinates =
| coordinates =
| start_date = 507 do po-470 pr. n. št.
| start_date = 507 do po 470 pr. n. št.
| completion_date = 502 do pot-470 pr. n. št.
| completion_date = 502 do po 470 pr. n. št.
| inauguration_date =
| inauguration_date =
| height = 7,60 m
| height = 7,60 m
Vrstica 27: Vrstica 27:
}}
}}


'''Atenska zakladnica''' (grščina: Θησαυρός των Αθηναίων) v [[Delfi]]h, [[Grčija]], so zgradili [[Atene|Atenci]] kot zgradbo, ki so jo, njihovo mesto in meščani, posvetili v [[Apolon]]ovo svetišče. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega [[marmor]]ja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je v razponu od 510 do 480 pred našim štetjem. [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] omenja stavbo v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]], ki se je odvijala 490 pred našim štetjem.
'''Atensko zakladnico''' (grško Θησαυρός των Αθηναίων) v [[Delfi]]h v [[Grčija|Grčiji]] so zgradili [[Atene|Atenci]]. Mesto in meščani so jo posvetili [[Apolon]]ovemu svetišču. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega [[marmor]]ja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je, da je bila zgrajena med 510 do 480 pred našim štetjem. [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] jo omenja v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]] 490 pred našim štetjem.


Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten, pod vodstvom Pierra de La Coste-Messelière in je bilo, glede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe mase, odločeno, da se obnovi oziroma rekonstruira, kar je bilo izvedeno med letoma 1903-1906, pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. <ref>{{cite web |url= http://www.mlahanas.de/Greeks/Temples/AthenianTreasury.html |title= Athenian Treasury |author= |date= |work= |publisher= |accessdate=November 3, 2009 }}</ref> Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de La Coste-Messeliere. Struktura je še vedno vidna in situ, čeprav so [[metopa|metope]] reprodukcije, originali se hranijo v muzeju v Delfih.
Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten pod vodstvom Pierra de la Costeja-Messelièrja. Glede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe, je bilo odločeno, da se obnovi, kar se je zgodilo med letoma 1903 in 1906 pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. <ref>{{cite web |url= http://www.mlahanas.de/Greeks/Temples/AthenianTreasury.html |title= Athenian Treasury |author= |date= |work= |publisher= |accessdate=November 3, 2009 }}</ref> Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de la Coste-Messelière. Struktura je še vedno vidna na kraju samem, čeprav so [[metopa|metope]] reprodukcije, izvirnike hranijo v muzeju v Delfih.


== Metope ==
== Metope ==
Trideset metop iz zakladnice, okoli 67 cm visokih in 62 - 64 cm širokih, devet vzdolž daljših stranic (severna in južna) in šest vzdolž krajših stranic (vzhodna in zahodna), so upodobljene s [[Heraklej]]evimi in [[Tezej]]evimi dejanji. To so najzgodnejše ohranjene [[jukstapozicija|jukstapozicije]] dveh (''razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge''<ref>SSKJ[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=jukstapozicija]</ref>.
30 metop zakladnice je okoli 67 cm visokih in 62 do 64 cm širokih, devet vzdolž daljših stranic (severna in južna) in šest vzdolž krajših stranic (vzhodna in zahodna). Na njih so upodobljena [[Heraklej]]eva in [[Tezej]]eva dejanja. To so najzgodnejše ohranjene [[jukstapozicija|jukstapozicije]] (''razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge''<ref>SSKJ[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=jukstapozicija]</ref>.


Tezejeve metope vsebujejo:
Tezejeve metope:
[[File:Theseus Prokroustes Staatliche Antikensammlungen 2325.jpg|thumb|right|250px|Tezej in Prokrust, atiška rdeča -figura na amfori, 570–560 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen (Inv. 2325)]]
[[File:Theseus Prokroustes Staatliche Antikensammlungen 2325.jpg|thumb|right|250px|Tezej in Prokrust, atiška rdeča podoba na amfori, 570–560 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen (inv. št. 2325)]]
*Tezej in [[Atena]]
*Tezej in [[Atena]];
*Tezej in [[Sinis (mitologija)| Sinis]], razbojnik, Prokrustov sin, ki je na posebej okruten način ubijal mimoidoče. Ubil ga je Tezej, ko je iz Trijzena potoval v Etene.
*Tezej in [[Sinis (mitologija)|Sinis]], razbojnik, Prokrustov sin, ki je posebej okrutno ubijal mimoidoče. Ubil ga je Tezej, ko je iz Trojzena potoval v Atene;
*Tezej in [[Kromjonska svinja]] (imenovana tudi Fea ali Faja Φαια po ženski lastnici) je v grški mitologiji legendarni divji prašiček, ki je pustošil regijo okrog vasi Kromjon, med Megaro in Korintom in ga je na koncu umoril Tezej v svojih zgodnjih avanturah.
*Tezej in [[Kromionska svinja]] (tudi Feja ali Faja (Φαια) po ženski lastnici) je v grški mitologiji legendarni divji prašič, ki je pustošil po poljih okrog vasi Kromion med Megaro in Korintom, a ga je umoril Tezej;
*Tezej in Skiron, razbojnik, ki ga je ubil Tezej na poti Trezena do Aten.
*Tezej in Skiron, razbojnik, ki ga je Tezej ubil na poti iz Trojzna v Atene;
*Tezej in [[Prokrust]], v grški mitologiji slavni atiški razbojnik (tudi Damast ali Polipemon), ki je popotnike privezoval na posteljo ter jih prikrajal po dolžini (ali nategoval ali jih skrajšal), Tezej mu je odsekal glavo.
*Tezej in [[Prokrust]], v grški mitologiji slavni atiški razbojnik (tudi Damast ali Polipemon), ki je popotnike privezoval na posteljo ter jih prikrajal njeni dolžini (ude je nategoval ali jih krajšal), Tezej mu je odsekal glavo;
*Tezej in bik iz [[Maraton (Grčija) |Maraton]]a
*Tezej in [[Maraton (Grčija) |maratonski]] bik;
*Tezej in [[Minotaver]], v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo. Ubil ga je Tezej s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetek blodnjaka je navezal vrvico, ki mu je kazala pot iz središča, kjer je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna.
*Tezej in [[Minotaver]], v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo. Tezej ga je ubil s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetku blodnjaka je privezal vrvico, ki mu je kazala pot iz središča, v katerem je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna;
*Tezej in ujetnica [[Amazonke |Amazonka]] - Tezej je Atiko ubranil pred napadom Amazonk.
*Tezej in ujetnica [[Amazonke |Amazonka]], Tezej je Atiko ubranil pred napadom Amazonk.


Heraklejeve metope vsebujejo:
Heraklesove metope:
[[Image:Heracles Geryon Louvre F55.jpg|thumb|right|250px|Heraklej se bori z Gerionom, amfora skupine E, ca. 540 pr. n. št., Louvre]]
[[Image:Heracles Geryon Louvre F55.jpg|thumb|right|250px|Herakles se bori z Gerionom, amfora skupine E, okoli 540 pr. n. št., Louvre]]
*Heraklej in [[Nemejski lev]]; prva od dvanajst nalog je bila ubiti neranljivega nemejskega leva, ki je teroriziral področje okrog Nemeje in prinesti njegovo kožo. Heraklej je leva zadavil.
*Herakles in [[nemejski lev]]; prva od njegovih dvanajstih nalog je bila ubiti neranljivega nemejskega leva, ki je pustošil območje okrog Nemeje, in prinesti njegovo kožo. Herakles je leva zadavil;
*Heraklej in [[Kerinejska košuta]]; četrta naloga - ujel je pobeglo zlatorogo košuto, ki je bila posvečena Artemidi.
*Herakles in [[kerinejska košuta]]; četrta naloga je bila ujeti pobeglo zlatorogo košuto, ki je bila posvečena Artemidi;
*Heraklej in [[kentaver]]; Heraklej je pobijal pijane kentavre
*Herakles in [[kentaver]]; Herakles je pobil pijane kentavre;
*Heraklej in [[Kikno]]; Kikno, sin [[Ares]]a in Pelopije ali Pirene, je bil krvoločen in okruten človek, ki je živel ali v antičnem tesalskem mestu Pagasi sli ob reki Ehedor v [[Antična Makedonija|Makedoniji]] in ki je svoje obiskovalce ubijal, dokler ga ni usmrtil Heraklej.
*Herakles in [[Kiknos]]; Kiknos, sin [[Ares]]a in Pelopije ali Pirene, je bil krvoločen in okruten človek, ki je živel ali v antičnem tesalskem mestu Pagasi ali ob reki Ehedor v [[Antična Makedonija|Makedoniji]], ropal je popotnike, namenjene v Delfe, dokler ga ni usmrtil Herakles;
*Heraklej in [[Ortrus]]; v grški mitologiji je bil Ortar dvoglavi pes, ki varuje živino Geryon in ga je ubil Heraclej. Bil je potomec pošasti Ehidne in Tifona in [[Kerber]]jev brat, ki je bil tudi večglavi čuvaj.
*Herakles in [[Ortros]]; v grški mitologiji je bil Ortar dvoglavi pes, ki je varoval Gerionovo živino in ga je ubil Herakles. Bil je Tifonov in Ehidnin potomec ter [[Kerber]]jev brat, ki je bil tudi večglavi čuvaj;
*[[Gerion]]ova čreda; da se je Heraklej polastil Gerionove črede, se je moral prebiti skozi morsko ožino med Evropo in Afriko, kjer je zgradil "Hraklejeva stebra" ([[Gibraltar]]).
*[[Gerion]]ova čreda; da se je Heraklej polastil Gerionove črede, se je moral prebiti skozi morsko ožino med Evropo in Afriko, kjer je zgradil "Heraklova stebra" ([[Gibraltar]]).


== Opis ==
== Opis ==
Zakladnica je zgrajena v obliki templja, po zgradbi [[anta|ante]] v dorskem slogu, ki sestoji iz pronaosa z dvema stebroma in [[cela|cele]], v prvotnem stanju je imela na slemenu [[akroterij]], ki ni ohranjen. V tlorisu ima dimenzije 6,62 x 9,69 m in sega v višino 7,60 m.
Zakladnica je zgrajena v obliki templja, po zgradbi [[anta|ante]] v dorskem slogu, ki sestoji iz pronaosa z dvema stebroma in [[cela|cele]]. Prvotno je imela na slemenu [[akroterij]], ki ni ohranjen. V tlorisu je velika 6,62 x 9,69 m in sega v višino 7,60 m.


Platforma, na kateri stoji zakladnica, ima viden napis na južni steni; datiran je po-490 pred našim štetjem <ref>{{cite web|url=http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/oi?ikey=239280&bookid=452&region=3&subregion=7 |title=FD III 2:1 |publisher=Epigraphy.packhum.org |date= |accessdate=2012-03-19}}</ref>.
Ploščad, na kateri stoji zakladnica, ima viden napis na južni steni; datiran je po 490 pred našim štetjem: <ref>{{cite web|url=http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/oi?ikey=239280&bookid=452&region=3&subregion=7 |title=FD III 2:1 |publisher=Epigraphy.packhum.org |date= |accessdate=2012-03-19}}</ref>.


ΑΘΕΝΑΙΟΙ Τ[Ο]Ι ΑΠΟΛΛΟΝ[Ι ΑΠΟ ΜΕΔ]ΟΝ ΑΚ[ΡΟΘ]ΙΝΙΑ ΤΕΣ ΜΑΡΑΘ[Ο]ΝΙ Μ[ΑΧΕ]Σ
ΑΘΕΝΑΙΟΙ Τ[Ο]Ι ΑΠΟΛΛΟΝ[Ι ΑΠΟ ΜΕΔ]ΟΝ ΑΚ[ΡΟΘ]ΙΝΙΑ ΤΕΣ ΜΑΡΑΘ[Ο]ΝΙ Μ[ΑΧΕ]Σ


(Atenci [posvečajo to] Apolonu kot prvo sadje iz Perzije v bitki pri Maratonu.)
(Atenci [posvečajo to] Apolonu kot prve sadove iz Perzije po bitki pri Maratonu)


== Datum izgradnje ==
== Datum gradnje ==
Ena od razlag pravi, da so zakladnico postavili oziroma podarili Delfom, kot znak uspeha reform v Atenah pod Kleistenom 508/507 pr. n. št..
Ena od razlag pravi, da so zakladnico postavili oziroma podarili Delfom kot znak uspeha reform v Atenah pod Klejstenom 508/507 pr. n. št.


Antični pisatelj in popotnik Pavzanias je "izrecno poudaril, da je bila Atenska zakladnica zgrajena [kar pomeni financirana] iz zaplenjene zbirke perzijskega generala Datisa pri Maratonu". <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 4|isbn= |oclc= |doi=}}</ref> To pomeni, da je datum najkasneje do 490 pred našim štetjem, po bitki pri Maratonu in s tem predviden čas gradnje sprejemljiv za Pavzaniasa.
Antični pisatelj in popotnik Pavzanias je "izrecno poudaril, da je bila Atenska zakladnica zgrajena [kar pomeni financirana] iz zaplenjene zbirke perzijskega generala Datisa pri Maratonu". <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 4|isbn= |oclc= |doi=}}</ref> To pomeni, da je najpoznejši datum do 490 pred našim štetjem, po bitki pri Maratonu, kar je predviden čas gradnje po Pavzaniasu.


Kljub temu da je to primarni vir, lahko Pavzaniasa včasih izkrivljajo ali zavajajo in klasični učenjaki še vedno razpravljajo o datumu. John Boardman ugotavlja, da "iz čisto arheoloških, arhitekturnih in slogovnih razlogov se zdi, da mnogi učenjaki datirajo okoli 500 pred našim štetjem, nekateri bi jo dali že prej." <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 3|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>
Kljub temu da je to glavni vir, pa se je treba zavedati, da je bil Pavzanias včasih lahko napačno obveščen, zato klasični učenjaki še vedno razpravljajo o datumu. John Boardman ugotavlja, da "se iz čisto arheoloških, arhitekturnih in slogovnih razlogov zdi, da jo mnogi učenjaki datirajo okoli 500 pred našim štetjem, nekateri že prej". <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 3|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>


Nedavne ugotovitve, ki so jih zbrali na University of Chicago, profesor Richard T. Neer, se sklicujejo na izkopavanje iz leta 1989 (povzeto Pierre Amandry v letu 1998) in zagovarjajo poznejši datum. <ref>{{cite book |author=Neer, Richard |title=The Athenian Treasury at Delphi and the Material of Politics |publisher=Classical Antiquity 23 |location= |year=1982 |page= 67|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>
Nedavne ugotovitve, ki so jih zbrali na Čikaški univerzi, profesor Richard T. Neer, se sklicujejo na izkopavanje iz leta 1989 (povzeto po Pierru Amandryju v letu 1998) in zagovarjajo poznejši datum. <ref>{{cite book |author=Neer, Richard |title=The Athenian Treasury at Delphi and the Material of Politics |publisher=Classical Antiquity 23 |location= |year=1982 |page= 67|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 21:54, 16. februar 2016

Atenska zakladnica
Θησαυρός των Αθηναίων
Zemljevid
Splošni podatki
Tipzakladnica
Arhitekturni slogdorski slog
LokacijaDelfi, Grčija
Koordinati38°28′54.62″N 22°30′5.15″E / 38.4818389°N 22.5014306°E / 38.4818389; 22.5014306
Začetek gradnje507 do po 470 pr. n. št.
Dokončano502 do po 470 pr. n. št.
LastnikArheološki muzej v Delfih
Višina7,60 m
Dimenzije
Druge dimenzije6,62 x 9,69 m
Tehnični podatki
Strukturni sistemstebri iz parianskega marmorja

Atensko zakladnico (grško Θησαυρός των Αθηναίων) v Delfih v Grčiji so zgradili Atenci. Mesto in meščani so jo posvetili Apolonovemu svetišču. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega marmorja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je, da je bila zgrajena med 510 do 480 pred našim štetjem. Pavzanias jo omenja v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v bitki pri Maratonu 490 pred našim štetjem.

Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten pod vodstvom Pierra de la Costeja-Messelièrja. Glede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe, je bilo odločeno, da se obnovi, kar se je zgodilo med letoma 1903 in 1906 pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. [1] Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de la Coste-Messelière. Struktura je še vedno vidna na kraju samem, čeprav so metope reprodukcije, izvirnike hranijo v muzeju v Delfih.

Metope

30 metop zakladnice je okoli 67 cm visokih in 62 do 64 cm širokih, devet vzdolž daljših stranic (severna in južna) in šest vzdolž krajših stranic (vzhodna in zahodna). Na njih so upodobljena Heraklejeva in Tezejeva dejanja. To so najzgodnejše ohranjene jukstapozicije (razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge[2].

Tezejeve metope:

Tezej in Prokrust, atiška rdeča podoba na amfori, 570–560 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen (inv. št. 2325)
  • Tezej in Atena;
  • Tezej in Sinis, razbojnik, Prokrustov sin, ki je posebej okrutno ubijal mimoidoče. Ubil ga je Tezej, ko je iz Trojzena potoval v Atene;
  • Tezej in Kromionska svinja (tudi Feja ali Faja (Φαια) po ženski lastnici) je v grški mitologiji legendarni divji prašič, ki je pustošil po poljih okrog vasi Kromion med Megaro in Korintom, a ga je umoril Tezej;
  • Tezej in Skiron, razbojnik, ki ga je Tezej ubil na poti iz Trojzna v Atene;
  • Tezej in Prokrust, v grški mitologiji slavni atiški razbojnik (tudi Damast ali Polipemon), ki je popotnike privezoval na posteljo ter jih prikrajal njeni dolžini (ude je nategoval ali jih krajšal), Tezej mu je odsekal glavo;
  • Tezej in maratonski bik;
  • Tezej in Minotaver, v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo. Tezej ga je ubil s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetku blodnjaka je privezal vrvico, ki mu je kazala pot iz središča, v katerem je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna;
  • Tezej in ujetnica Amazonka, Tezej je Atiko ubranil pred napadom Amazonk.

Heraklesove metope:

Herakles se bori z Gerionom, amfora skupine E, okoli 540 pr. n. št., Louvre
  • Herakles in nemejski lev; prva od njegovih dvanajstih nalog je bila ubiti neranljivega nemejskega leva, ki je pustošil območje okrog Nemeje, in prinesti njegovo kožo. Herakles je leva zadavil;
  • Herakles in kerinejska košuta; četrta naloga je bila ujeti pobeglo zlatorogo košuto, ki je bila posvečena Artemidi;
  • Herakles in kentaver; Herakles je pobil pijane kentavre;
  • Herakles in Kiknos; Kiknos, sin Aresa in Pelopije ali Pirene, je bil krvoločen in okruten človek, ki je živel ali v antičnem tesalskem mestu Pagasi ali ob reki Ehedor v Makedoniji, ropal je popotnike, namenjene v Delfe, dokler ga ni usmrtil Herakles;
  • Herakles in Ortros; v grški mitologiji je bil Ortar dvoglavi pes, ki je varoval Gerionovo živino in ga je ubil Herakles. Bil je Tifonov in Ehidnin potomec ter Kerberjev brat, ki je bil tudi večglavi čuvaj;
  • Gerionova čreda; da se je Heraklej polastil Gerionove črede, se je moral prebiti skozi morsko ožino med Evropo in Afriko, kjer je zgradil "Heraklova stebra" (Gibraltar).

Opis

Zakladnica je zgrajena v obliki templja, po zgradbi ante v dorskem slogu, ki sestoji iz pronaosa z dvema stebroma in cele. Prvotno je imela na slemenu akroterij, ki ni ohranjen. V tlorisu je velika 6,62 x 9,69 m in sega v višino 7,60 m.

Ploščad, na kateri stoji zakladnica, ima viden napis na južni steni; datiran je po 490 pred našim štetjem: [3].

ΑΘΕΝΑΙΟΙ Τ[Ο]Ι ΑΠΟΛΛΟΝ[Ι ΑΠΟ ΜΕΔ]ΟΝ ΑΚ[ΡΟΘ]ΙΝΙΑ ΤΕΣ ΜΑΡΑΘ[Ο]ΝΙ Μ[ΑΧΕ]Σ

(Atenci [posvečajo to] Apolonu kot prve sadove iz Perzije po bitki pri Maratonu)

Datum gradnje

Ena od razlag pravi, da so zakladnico postavili oziroma podarili Delfom kot znak uspeha reform v Atenah pod Klejstenom 508/507 pr. n. št.

Antični pisatelj in popotnik Pavzanias je "izrecno poudaril, da je bila Atenska zakladnica zgrajena [kar pomeni financirana] iz zaplenjene zbirke perzijskega generala Datisa pri Maratonu". [4] To pomeni, da je najpoznejši datum do 490 pred našim štetjem, po bitki pri Maratonu, kar je predviden čas gradnje po Pavzaniasu.

Kljub temu da je to glavni vir, pa se je treba zavedati, da je bil Pavzanias včasih lahko napačno obveščen, zato klasični učenjaki še vedno razpravljajo o datumu. John Boardman ugotavlja, da "se iz čisto arheoloških, arhitekturnih in slogovnih razlogov zdi, da jo mnogi učenjaki datirajo okoli 500 pred našim štetjem, nekateri že prej". [5]

Nedavne ugotovitve, ki so jih zbrali na Čikaški univerzi, profesor Richard T. Neer, se sklicujejo na izkopavanje iz leta 1989 (povzeto po Pierru Amandryju v letu 1998) in zagovarjajo poznejši datum. [6]

Sklici

  1. ↑ »Athenian Treasury«. Pridobljeno 3. novembra 2009.
  2. ↑ SSKJ[1]
  3. ↑ »FD III 2:1«. Epigraphy.packhum.org. Pridobljeno 19. marca 2012.
  4. ↑ Boardman, John (1982). "Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens. Cambridge: Cambridge University Press. str. 4.
  5. ↑ Boardman, John (1982). "Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens. Cambridge: Cambridge University Press. str. 3.
  6. ↑ Neer, Richard (1982). The Athenian Treasury at Delphi and the Material of Politics. Classical Antiquity 23. str. 67.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Atenska zakladnica.

{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Atenska_zakladnica&oldid=4575611«