Atenska zakladnica

Atenska zakradnica
Θησαυρός των Αθηναίων
Splošni podatki
Tip	Zakladnica
Arhitekturni slog	Dorski slog
Lokacija	Delfi, Grčija
Koordinati	38°28′54.62″N 22°30′5.15″E
Začetek gradnje	507 do po-470 pr. n. št.
Dokončano	502 do pot-470 pr. n. št.
Lastnik	Arhrološki muzej v Delfih
Višina	7,60 m
Dimenzije
Druge dimenzije	6,62 x 9,69 m
Tehnični podatki
Strukturni sistem	Stebri iz parianskega marmorja

Atenska zakladnica (grščina: Θησαυρός των Αθηναίων) v Delfih, Grčija, so zgradili Atenci kot zgradbo, ki so jo, njihovo mesto in meščani, posvetili v Apolonovo svetišče. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega marmorja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je v razponu od 510 do 480 pred našim štetjem. Pavzanij omenja stavbo v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v bitki pri Maratonu, ki se je odvijala 490 pred našim štetjem.

Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten, pod vodstvom Pierra de La Coste-Messelière in je bilo, glede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe mase, odločeno, da se obnovi oziroma rekonstruira, kar je bilo izvedeno med letoma 1903-1906, pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de La Coste-Messeliere. Struktura je še vedno vidna in situ, čeprav so metope reprodukcije, originali se hranijo v muzeju v Delfih.

Metope

Trideset metop iz zakladnice, okoli 67 cm visokih in 62 - 64 cm širokih, devet vzdolž daljših stranic (severna in južna) in šest vzdolž krajših stranic (vzhodna in zahodna), so upodobljene s Heraklejevimi in Tezejevimi dejanji. To so najzgodnejše ohranjene jukstapozicije dveh (razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge.

Tezejeve metope vsebujejo:

Tezej in Prokrust, atiška rdeča -figura na amfori, 570–560 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen (Inv. 2325)

• Tezej in Atena
• Tezej in Sinis, razbojnik, Prokrustov sin, ki je na posebej okruten način ubijal mimoidoče. Ubil ga je Tezej, ko je iz Trijzena potoval v Etene.
• Tezej in Kromjonska svinja (imenovana tudi Fea ali Faja Φαια po ženski lastnici) je v grški mitologiji legendarni divji prašiček, ki je pustošil regijo okrog vasi Kromjon, med Megaro in Korintom in ga je na koncu umoril Tezej v svojih zgodnjih avanturah.
• Tezej in Skiron, razbojnik, ki ga je ubil Tezej na poti Trezena do Aten.
• Tezej in Prokrust, v grški mitologiji slavni atiški razbojnik (tudi Damast ali Polipemon), ki je popotnike privezoval na posteljo ter jih prikrajal po dolžini (ali nategoval ali jih skrajšal), Tezej mu je odsekal glavo.
• Tezej in bik iz Maratona
• Tezej in Minotaver, v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo. Ubil ga je Tezej s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetek blodnjaka je navezal vrvico, ki mu je kazala pot iz središča, kjer je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna.
• Tezej in ujetnica Amazonka - Tezej je Atiko ubranil pred napadom Amazonk.

Heraklejeve metope vsebujejo:

Heraklej se bori z Gerionom, amfora skupine E, ca. 540 pr. n. št., Louvre

• Heraklej in Nemejski lev; prva od dvanajst nalog je bila ubiti neranljivega nemejskega leva, ki je teroriziral področje okrog Nemeje in prinesti njegovo kožo. Heraklej je leva zadavil.
• Heraklej in Kerinejska košuta; četrta naloga - ujel je pobeglo zlatorogo košuto, ki je bila posvečena Artemidi.
• Heraklej in kentaver; Heraklej je pobijal pijane kentavre
• Heraklej in Kikno; Kikno, sin Aresa in Pelopije ali Pirene, je bil krvoločen in okruten človek, ki je živel ali v antičnem tesalskem mestu Pagasi sli ob reki Ehedor v Makedoniji in ki je svoje obiskovalce ubijal, dokler ga ni usmrtil Heraklej.
• Heraklej in Ortrus; v grški mitologiji je bil Ortar dvoglavi pes, ki varuje živino Geryon in ga je ubil Heraclej. Bil je potomec pošasti Ehidne in Tifona in Kerberjev brat, ki je bil tudi večglavi čuvaj.
• Gerionova čreda; da se je Heraklej polastil Gerionove črede, se je moral prebiti skozi morsko ožino med Evropo in Afriko, kjer je zgradil "Hraklejeva stebra" (Gibraltar).

Opis

Zakladnica je zgrajena v obliki templja, po zgradbi ante v dorskem slogu, ki sestoji iz pronaosa z dvema stebroma in cele, v prvotnem stanju je imela na slemenu akroterij, ki ni ohranjen. V tlorisu ima dimenzije 6,62 x 9,69 m in sega v višino 7,60 m.

Platforma, na kateri stoji zakladnica, ima viden napis na južni steni; datiran je po-490 pred našim štetjem .

ΑΘΕΝΑΙΟΙ Τ[Ο]Ι ΑΠΟΛΛΟΝ[Ι ΑΠΟ ΜΕΔ]ΟΝ ΑΚ[ΡΟΘ]ΙΝΙΑ ΤΕΣ ΜΑΡΑΘ[Ο]ΝΙ Μ[ΑΧΕ]Σ

(Atenci [posvečajo to] Apolonu kot prvo sadje iz Perzije v bitki pri Maratonu.)

Datum izgradnje

Ena od razlag pravi, da so zakladnico postavili oziroma podarili Delfom, kot znak uspeha reform v Atenah pod Kleistenom 508/507 pr. n. št..

Antični pisatelj in popotnik Pavzanij je "izrecno poudaril, da je bila Atenska zakladnica zgrajena [kar pomeni financirana] iz zaplenjene zbirke perzijskega generala Datisa pri Maratonu". To pomeni, da je datum najkasneje do 490 pred našim štetjem, po bitki pri Maratonu in s tem predviden čas gradnje sprejemljiv za Pavzanija.

Kljub temu da je to primarni vir, lahko Pavzanija včasih izkrivljajo ali zavajajo in klasični učenjaki še vedno razpravljajo o datumu. John Boardman ugotavlja, da "iz čisto arheoloških, arhitekturnih in slogovnih razlogov se zdi, da mnogi učenjaki datirajo okoli 500 pred našim štetjem, nekateri bi jo dali že prej."

Nedavne ugotovitve, ki so jih zbrali na University of Chicago, profesor Richard T. Neer, se sklicujejo na izkopavanje iz leta 1989 (povzeto Pierre Amandry v letu 1998) in zagovarjajo poznejši datum.

Zunanje povezave

• "Delphi: The Bellybutton of the Ancient World". http://www.bbc.co.uk/programmes/b00w4jtx.