Mihael II. Amorijec: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: '''Mihael II.''' (grško ''Μιχαήλ Β'' [Mihaēl II]) z vzdevkom '''Amorijec''' ali '''Jecljavec''' je bil cesar Biza... |
infopolje, kategorija |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Vladar |
|||
|name = Mihael II. <br> ''Μιχαήλ Β'' |
|||
|title =[[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] |
|||
|image= [[Slika:Michael II and Theophilos solidus.jpg|200px]] |
|||
|caption = Mihael II. in njegov sin [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]], ustanovitelja Amorijske dinastije |
|||
|reign = 25. december 820 – 2. oktober 829 |
|||
|predecessor = [[Leon V. Armenec]] |
|||
|successor = [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] |
|||
|queen = Tekla, Eufrozina |
|||
|issue = [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] |
|||
|dynasty = Amorijska (Frigijska) dinastija |
|||
|date of birth =770 |
|||
|place of birth = Amorij |
|||
|date of death = 2. oktober 829 (star 59 let) |
|||
|}} |
|||
'''Mihael II.''' ([[Grščina|grško]] ''Μιχαήλ Β'' [Mihaēl II]) z vzdevkom '''Amorijec''' ali '''Jecljavec''' je bil [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2. oktobra 829, * [[870]], Amorij, [[Frigija]], † [[2. oktober]] [[829]], [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]]. |
'''Mihael II.''' ([[Grščina|grško]] ''Μιχαήλ Β'' [Mihaēl II]) z vzdevkom '''Amorijec''' ali '''Jecljavec''' je bil [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2. oktobra 829, * [[870]], Amorij, [[Frigija]], † [[2. oktober]] [[829]], [[Konstantinopel]], [[Bizantinsko cesarstvo]]. |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 20: | ||
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek [[Arabci|arabskega]] osvajanja [[Sicilija|Sicilije]], drugi pa [[Saraceni|saracenska]] osvojitev [[Kreta|Krete]]. Doma je podpiral in utrdil uradni [[ikonoklazem]], ki se je ponovno začel med vladavino Leona V.. |
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek [[Arabci|arabskega]] osvajanja [[Sicilija|Sicilije]], drugi pa [[Saraceni|saracenska]] osvojitev [[Kreta|Krete]]. Doma je podpiral in utrdil uradni [[ikonoklazem]], ki se je ponovno začel med vladavino Leona V.. |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 770]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 829]] |
|||
[[Kategorija:Bizantinski cesarji]] |
|||
Redakcija: 09:45, 13. november 2015
| Mihael II. Μιχαήλ Β | |
|---|---|
| cesar Bizantinskega cesarstva | |
 Mihael II. in njegov sin Teofil, ustanovitelja Amorijske dinastije | |
| Vladanje | 25. december 820 – 2. oktober 829 |
| Predhodnik | Leon V. Armenec |
| Naslednik | Teofil |
| Rojstvo | 770[1] Armorij[d] |
| Smrt | 2. oktober 829 Konstantinopel |
| Soproga | Tekla, Eufrozina |
| Potomci | Teofil |
| Vladarska rodbina | Amorijska (Frigijska) dinastija |
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β [Mihaēl II]) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2. oktobra 829, * 870, Amorij, Frigija, † 2. oktober 829, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Bil je vojak, ki je skupaj s svojim kolegom in bodočim cesarjem Leonom V. Armencem (vladal 813-820) dosegel visok vojaški položaj. Leonu je pomagal strmoglaviti cesarja Mihaela I. Rangaba in zasesti njegovo mesto. Njuno prijateljstvo se je kasneje razdrlo in Leon je Mihaela obsodil na smrt. Mihael je iz ječe organiziral zaroto, v kateri so za Božič leta 820 Leona umorili.
Mihael se je moral takoj po razglasitvi za cesarja soočiti z dolgotrajnim uporom Tomaža Slovana, ki bi ga skoraj stal prestola in je bil dokončno zatrt šele spomladi 824. Kasnejša leta njegove vladavine sta zaznamovala dva velika vojaška poraza, ki sta imela daljnosežne posledice. Prvi je bil začetek arabskega osvajanja Sicilije, drugi pa saracenska osvojitev Krete. Doma je podpiral in utrdil uradni ikonoklazem, ki se je ponovno začel med vladavino Leona V..
- ↑ Find a Grave — 1996.