Roman IV. Diogen: Razlika med redakcijama

Po poroki je postal starejši cesar in vladal skupaj z Mihaelom VII., Konstancijem in Andronikom Dukasom. Takoj je reorganiziral bizantinsko vojsko, ki jo je razpuščeno zapustil Konstantin X., in politično stranko, ki je cesarstvu vladala več desetletij. V nekaj mesecih mu je uspelo zbrati 35.000 vojakov.

Na vzhodu države je bilo stanje katastrofalno: [[Seldžuki]], [[nomadi|nomadsko]] [[Turki|turško]] [[pleme]] iz osrednje [[Azija|Azije]] pod poveljstvom [[Alp Arslan]]a, so [[Armenija|Armenijo]], [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Kapadokija|Kapadokijo]] spremenilo v puščavo. Roman je proti Turkom organiziral tri vojaške pohode in jih leta [[1068]]-[[1069]]1068–1069 potisnil preko [[Evfrat]]a.

Leta [[1071]] je pripravil nov obsežen vojaški pohod proti seldžuški utrdbi Manzikert. Bizantinska vojska je bila sicer številna, vendar ne dovolj usposobljena, v njej pa so bile tudi razne najemniške enote.

Po začetnih vojaških uspehih se je Roman [[26. avgust]]a [[1071]] v [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] spopadel turško vojsko pod poveljstvom [[Alp Arslan]]a. Turki so ga med bitko odrezali od glavnine vojske, ki je nato pobegnila v prepričanju, da so ga ubili. V neurejenem umiku bizantinske vojske so ga Turki ujeli in njegovo vojsko popolnoma porazili.

Večina kronistov tistega časa je mnenja, da je Alp Arslan z ujetnikom lepo ravnal, čeprav je na začetku komaj verjel, da je zaprašeni in razcapani ujetnik, ki so ga pripeljali predenj, bizantinski cesar. Ko ga je prepoznal, je z njim ravnal izjemno vljudno. V turškem taboru je ostal osem dni, potem pa so ga v zameno za mirovno pogodbo in bogato odkupnino izpustili. Alp Arslan je za Romana najprej zahteval 10.000.000 nomizm. Ceno je potem spustil na 1.500.000 nomizm in nadaljnjih 360.000 nomizm letno.

Opozicijske stranke, ki so že prej rovarile proti njemu, so izkoristile njegovo odsotnost. Cesar Ivan Dukas in Mihael Psellos sta Evdokijo pregnala v samostan in z lahkoto prepričala Mihaela VII., da je Romana odstavil. Še preden je Romanu uspelo zbrati svoje zaveznike, sta ga Konstantin in Andronik napadla in porazila. Roman se je zatekel v eno od trdnjav v [[Kilikija|Kilikiji]], ki se je po kratkem Andronikovem obleganju vdala. Roman se je predal in obljubil, da se bo umaknil s prestola in odšel v samostan. Na poti v Bizanc so Romana [[29. junij]]a [[1072]] kljub obljubam oslepili in ga nato pregnali na otok Proti. Njegova oslepitev ja bila tako kruta, da je zaradi infekcije ran kmalu zatem umrl.

* Konstantina Diogena, ki je umrl pred letom 1068

* Nikefora Diogena

* Leona Diogena

* The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, 1991