Pavla Jesih: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
BuDi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba|image=Pavla Jesih.jpg}}
{{Infopolje Oseba|image=Pavla Jesih.jpg}}
'''Pavla Jesih''', [[Slovenci|slovenska]] [[alpinist|alpinistka]], * [[10. maj]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[12. december]] [[1976]].
'''Pavla Jesih''', [[Slovenci|slovenska]] [[alpinist|alpinistka]] in [[podjetnik|podjetnica]], * [[10. maj]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[12. december]] [[1976]].


Od leta [[1926]] pa do [[1933]], ko je padec v [[Velika mojstrovka|Veliki Mojstrovki]] zaustavil njen raziskovalni zagon, je nanizala 18 prvenstvenih smeri v pomembnih stenah vrhov kot so [[Triglav]] (Varianta skozi okno, Skalaška smer, Jugov steber), [[Škrlatica]] (Levi steber, Skalaški steber), [[Široka peč]], [[Špik]] (Skalaška smer), [[Šite]], [[Travnik]], [[Frdamane police]], [[Jalovec]], [[Rakova špica]] in še nekatere druge. Na začetku sta bili na vrvi skupaj z [[Mira Marko Debelak Deržaj|Miro Marko]], potem pa sta se razšli. Najpogosteje je plezala v družbi [[Milan Gostiša|Milana Gostiše]], [[Jože Lipovec|Jožeta Lipovca]], [[Miha Potočnik|Mihe Potočnika]], [[Stanko Tomišek|Stanka Tominška]] in [[Joža Čop|Jože Čopa]].
Od leta [[1926]] pa do [[1933]], ko je padec v [[Velika mojstrovka|Veliki Mojstrovki]] zaustavil njen raziskovalni zagon, je kot članica Turistovskega kluba Skala nanizala 18 prvenstvenih smeri v pomembnih stenah vrhov kot so [[Triglav]] (Varianta skozi okno, Skalaška smer, Jugov steber), [[Škrlatica]] (Levi steber, Skalaški steber), [[Široka peč]], [[Špik]] (Skalaška smer), [[Šite]], [[Travnik]], [[Frdamane police]], [[Jalovec]], [[Rakova špica]] in še nekatere druge. Na začetku sta bili na vrvi skupaj z [[Mira Marko Debelak Deržaj|Miro Marko]], potem pa sta se razšli. Najpogosteje je plezala v družbi [[Milan Gostiša|Milana Gostiše]], [[Jože Lipovec|Jožeta Lipovca]], [[Miha Potočnik|Mihe Potočnika]], [[Stanko Tomišek|Stanka Tominška]] in [[Joža Čop|Jože Čopa]].


Nemara najbolj znana je zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru, ki ga je tik po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], septembra [[1945]], napadla v navezi s pogostim plezalskim tovarišem iz preteklih let, Jožo Čopom.
Nemara najbolj znana je zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru, ki ga je tik po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], septembra [[1945]], napadla v navezi s pogostim plezalskim tovarišem iz preteklih let, Jožo Čopom.

Pred in med drugo svetovno vojno je bila lastnica največje verige [[kino|kinematografov]] v [[Dravska banovina|Dravski banovini]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], bila je lastnica dvorane kina Metropol (1936, deluje še danes) in kina Union (1937, v današnjem [[Celjski dom|Celjskem domu]]) v Celju, potem na Ptuju kina Royal (1939, danes mestni kino Ptuj) in končno kina Matica (1940, v stavbi današnje [[Slovenska filharmonija|Filharmonije]]) v Ljubljani. Med drugim je bila tudi inovatorka v tehniki podnaslavljanja.

Med vojno je logistično, finančno in z lastnim delom izdatno podpirala [[Osvobodilna fronta|OF]] a so ji po osvoboditvi dvorane na pobudo [[France Brenk |Franceta Brenka]] direktorja ''Državnega filmskega podjetja''<ref>Filmskega podjetja [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|DFLRJ]], direkcije za Slovenijo</ref>, ki jo je obtožil kolaboracije z okupatorjem, vseeno podržavili. Ponujali so ji prestižne funkcije v novoustanovljeni državni filmski industriji, predvsem [[Triglav film|Triglav filmu]], a je vse ponudbe zavračala in želela nadaljevati začrtano podjetniško pot. Do upokojitve se je preživljala kot oskrbnica v planinskih kočah. Po upokojitvi je živela v stanovanju na [[Gornji trg|Gornjem trgu]] v Ljubljani.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]]
* [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]]
* dokumentarni film: ''Pavla Jesih'', režija: [[Igor Šterk]], scenarij: [[Andrej Skubic]], [[TV Slovenija]], 2015
* predstava: ''Pavla nad prepadom'' besedilo: [[Andrej E. Skubic]], režija: [[Matjaž Pograjc]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], 2013

== Sklici==
{{sklici}}


{{škrbina o alpinistu}}
{{škrbina o alpinistu}}
Vrstica 15: Vrstica 24:
[[Kategorija:Umrli leta 1976]]
[[Kategorija:Umrli leta 1976]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti]]
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski film]]

Redakcija: 23:36, 4. avgust 2015

Pavla Jesih
Portret
Rojstvo10. maj 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Ljubljana
Smrt12. december 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (75 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicalpinistka, podjetnica

Pavla Jesih, slovenska alpinistka in podjetnica, * 10. maj 1901, Ljubljana, † 12. december 1976.

Od leta 1926 pa do 1933, ko je padec v Veliki Mojstrovki zaustavil njen raziskovalni zagon, je kot članica Turistovskega kluba Skala nanizala 18 prvenstvenih smeri v pomembnih stenah vrhov kot so Triglav (Varianta skozi okno, Skalaška smer, Jugov steber), Škrlatica (Levi steber, Skalaški steber), Široka peč, Špik (Skalaška smer), Šite, Travnik, Frdamane police, Jalovec, Rakova špica in še nekatere druge. Na začetku sta bili na vrvi skupaj z Miro Marko, potem pa sta se razšli. Najpogosteje je plezala v družbi Milana Gostiše, Jožeta Lipovca, Mihe Potočnika, Stanka Tominška in Jože Čopa.

Nemara najbolj znana je zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru, ki ga je tik po koncu druge svetovne vojne, septembra 1945, napadla v navezi s pogostim plezalskim tovarišem iz preteklih let, Jožo Čopom.

Pred in med drugo svetovno vojno je bila lastnica največje verige kinematografov v Dravski banovini in Jugoslaviji, bila je lastnica dvorane kina Metropol (1936, deluje še danes) in kina Union (1937, v današnjem Celjskem domu) v Celju, potem na Ptuju kina Royal (1939, danes mestni kino Ptuj) in končno kina Matica (1940, v stavbi današnje Filharmonije) v Ljubljani. Med drugim je bila tudi inovatorka v tehniki podnaslavljanja.

Med vojno je logistično, finančno in z lastnim delom izdatno podpirala OF a so ji po osvoboditvi dvorane na pobudo Franceta Brenka direktorja Državnega filmskega podjetja[1], ki jo je obtožil kolaboracije z okupatorjem, vseeno podržavili. Ponujali so ji prestižne funkcije v novoustanovljeni državni filmski industriji, predvsem Triglav filmu, a je vse ponudbe zavračala in želela nadaljevati začrtano podjetniško pot. Do upokojitve se je preživljala kot oskrbnica v planinskih kočah. Po upokojitvi je živela v stanovanju na Gornjem trgu v Ljubljani.

Glej tudi

Sklici

  1. Filmskega podjetja DFLRJ, direkcije za Slovenijo