Vakuum: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:08, 12. junij 2015

Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popolnega vakuuma ni mogoče ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zračnim, zelo majhnim tlakom rečemo vakuum. V medplanetarnem prostoru je vakuum boljši od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna.

Zamisel o vakuumu kot temi iz filozofskih debat izvira že iz antične Grčije, vendar ga do 17. stoletja nihče ni empirično raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril Evangelista Torricelli. Za svoje teorije o zračnem tlaku je razvil še druge eksperimentalne postopke. Torricellijevski vakuum nastane s polnjenjem živega sreba visoke steklene cevkaste posode na eni strani zaprte, ki se na koncu obrne in spodaj vsebuje nakopičeno živo srebro.^[1] Otto von Guericke je leta 1650 iznašel vakuumsko črpalko. Z njim sta se ukvarjala tudi Ernest Rutherford in Niels Bohr. Sodobna fizika preučuje fluktuacije v vakuumu. Vakuum se uporablja v elektronkah.

Sklici

↑ »How to Make an Experimental Geissler Tube«. Popular Science monthly (v angleščini). Bonnier Corporation. 1919-02. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)

Ta članek o fiziki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »How to Make an Experimental Geissler Tube«. Popular Science monthly (v angleščini). Bonnier Corporation. 1919-02. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)

[1]

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 [[Slika:Gluehlampe 01 KMJ.jpg|thumb|right|150px|[[steklo|Steklena]] bučka [[žarnica|žarnice]] vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim [[argon]]om, ki varuje [[volfram]]ovo žičko]]
-'''Vákuum''' (tudi ''vakum'', [[latinščina|latinsko]] vacuus - ''prazen'', ''prost'') je [[praznina|prazen]] [[prostor]], prostor brez [[molekula|molekul]], [[atom]]ov ali [[podatomski]]h delcev. Popoln vakuum je težko doseči. Zato se reče vakuum tudi kadar je [[tlak]] dosti manjši od [[zračni tlak|zračnega]]. V [[medplanetarna snov|medplanetarnem prostoru]] je boljši vakuum od najboljšega umetnega. Vendar niti tam ni popoln. Še vedno vsebuje nekaj delcev na cm³.
+'''Vákuum''' (tudi ''vakum'', [[latinščina|latinsko]] vacuus - ''prazen'', ''prost'') je [[praznina|prazen]] [[prostor]], prostor brez [[molekula|molekul]], [[atom]]ov ali [[podatomski]]h delcev. Popolnega vakuuma ni mogoče ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zračnim, zelo majhnim tlakom rečemo vakuum. V [[medplanetarna snov|medplanetarnem prostoru]] je vakuum boljši od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna.
 Zamisel o vakuumu kot temi iz [[filozofija|filozofskih]] debat izvira že iz [[antična Grčija|antične Grčije]], vendar ga do 17. stoletja nihče ni empirično raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril [[Evangelista Torricelli]]. Za svoje teorije o zračnem tlaku je razvil še druge eksperimentalne postopke. Torricellijevski vakuum nastane s polnjenjem [[živo srebro|živega sreba]] visoke steklene cevkaste posode na eni strani zaprte, ki se na koncu obrne in spodaj vsebuje nakopičeno živo srebro.<ref>{{navedi splet|url= http://books.google.com/books?id=7igDAAAAMBAJ&pg=PT3|title= How to Make an Experimental Geissler Tube|work= [[Popular Science]] monthly|date= 1919-02|publisher= Bonnier Corporation|language= en}}</ref> [[Otto von Guericke]] je leta 1650 iznašel [[vakuumska črpalka|vakuumsko črpalko]]. Z njim sta se ukvarjala tudi [[Ernest Rutherford]] in [[Niels Bohr]]. Sodobna [[fizika]] preučuje [[fluktuacija|fluktuacije]] v vakuumu. Vakuum se uporablja v [[elektronka]]h.