Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:36, 8. marec 2015

Ta članek vsebuje posebne znake. Brez ustrezne podpore za prikaz boste morda videli vprašaje, kvadratke ali druge znake.

Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr.n.št.,^[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.^[2]

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

Črka	Ime				Izgovarjava		feničanska ustreznica	prečrkovanje¹
Črka	Stara grščina	Srednjeveška grščina (politonalna)	Nova grščina	Slovenščina	Klasična stara grščina	Nova grščina	feničanska ustreznica	Stara grščina	Nova grščina
Α α	ἄλφα		άλφα	alfa	[a] [aː]	[a]	alef	a
Β β	βῆτα		βήτα	beta	[b]	[v]	bet	b
Γ γ	γάμμα		γάμμα γάμα	gama	[g]	[ɣ~ʝ]	gimel	g
Δ δ	δέλτα		δέλτα	delta	[d]	[ð]	dalet	d
Ε ε	εἶ	ἒ ψιλόν	έψιλον	epsilon	[e]		he	e
Ζ ζ	ζῆτα		ζήτα	dzeta	[zd] (ali [dz]?) pozneje [zː]	[z]	zajin	dz, z
Η η	ἦτα		ήτα	eta	[ɛː]	[i]	het	ē
Θ θ	θῆτα		θήτα	theta	[tʰ]	[θ]	tet	th
Ι ι	ἰῶτα		ιώτα γιώτα	jota	[i] [iː]	[i], [j]	jod	i, j
Κ κ	κάππα		κάππα κάπα	kapa	[k]	[k~c]	kaf	k
Λ λ	λάβδα	λάμβδα	λάμδα λάμβδα	lambda	[l]		lamed	l
Μ μ	μῦ		μι μυ	mi	[m]		mem	m
Ν ν	νῦ		νι νυ	ni	[n]		nun	n
Ξ ξ	ξεῖ	ξῖ	ξι	ksi	[ks]		sameh	x
Ο ο	οὖ	ὂ μικρόν	όμικρον	omikron	[o]		ajin	o
Π π	πεῖ	πῖ	πι	pi	[p]		pe	p
Ρ ρ	ῥῶ		ρω	ro	[r], [r̥]	[r]	reš	r
Σ σ ς (končna)	σῖγμα		σίγμα	sigma	[s]		šin	s
Τ τ	ταῦ		ταυ	tau (tudi tav)	[t]		tav	t
Υ υ	ὗ	ὓ ψιλόν	ύψιλον	ipsilon	[y] [yː] (prvotno [u] [uː])	[i]	vav	y
Φ φ	φεῖ	φῖ	φι	fi	[pʰ]	[f]	izvor nejasen (glej besedilo)	ph
Χ χ	χεῖ	χῖ	χι	hi	[kʰ]	[x~ç]		ch
Ψ ψ	ψεῖ	ψῖ	ψι	psi	[ps]			ps
Ω ω	ὦ	ὦ μέγα	ωμέγα	omega	[ɔː]	[o]	ajin	ō

Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

Črka	feničanska ustreznica	Ime			prečrkovanje	Izgovarjava
Črka	feničanska ustreznica	slovenščina	arhaična grščina	poznejša grščina (politonalna)	prečrkovanje	Izgovarjava
Ϝ ϝ	Vav	digama	ϝαῦ	δίγαμμα	w	[w]
Ͱ ͱ	Het	heta	ἧτα	–	h	[h]
Ϻ ϻ	Sade	san	ϻάν	σάν	s	[s]
Ϙ ϙ	Qof	kopa	ϙόππα	κόππα	k	[k]
ϡ (Ͳ)	Sade	sampi	–	σαμπῖ	ss	[sː], [ks], [ts]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
0370					ʹ	͵					ͺ	ͻ	ͼ	ͽ	;
0380					΄	΅	Ά	·	Έ	Ή	Ί		Ό		Ύ	Ώ
0390	ΐ	Α	Β	Γ	Δ	Ε	Ζ	Η	Θ	Ι	Κ	Λ	Μ	Ν	Ξ	Ο
03A0	Π	Ρ		Σ	Τ	Υ	Φ	Χ	Ψ	Ω	Ϊ	Ϋ	ά	έ	ή	ί
03B0	ΰ	α	β	γ	δ	ε	ζ	η	θ	ι	κ	λ	μ	ν	ξ	ο
03C0	π	ρ	ς	σ	τ	υ	φ	χ	ψ	ω	ϊ	ϋ	ό	ύ	ώ
03D0	ϐ	ϑ	ϒ	ϓ	ϔ	ϕ	ϖ	ϗ	Ϙ	ϙ	Ϛ	ϛ	Ϝ	ϝ	Ϟ	ϟ
03E0	Ϡ	ϡ	(tu so koptske črke)
03F0	ϰ	ϱ	ϲ	ϳ	ϴ	ϵ	϶	Ϸ	ϸ	Ϲ	Ϻ	ϻ	ϼ	Ͻ	Ͼ	Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	A	B	C	D	E	F
1F00	ἀ	ἁ	ἂ	ἃ	ἄ	ἅ	ἆ	ἇ	Ἀ	Ἁ	Ἂ	Ἃ	Ἄ	Ἅ	Ἆ	Ἇ
1F10	ἐ	ἑ	ἒ	ἓ	ἔ	ἕ			Ἐ	Ἑ	Ἒ	Ἓ	Ἔ	Ἕ
1F20	ἠ	ἡ	ἢ	ἣ	ἤ	ἥ	ἦ	ἧ	Ἠ	Ἡ	Ἢ	Ἣ	Ἤ	Ἥ	Ἦ	Ἧ
1F30	ἰ	ἱ	ἲ	ἳ	ἴ	ἵ	ἶ	ἷ	Ἰ	Ἱ	Ἲ	Ἳ	Ἴ	Ἵ	Ἶ	Ἷ
1F40	ὀ	ὁ	ὂ	ὃ	ὄ	ὅ			Ὀ	Ὁ	Ὂ	Ὃ	Ὄ	Ὅ
1F50	ὐ	ὑ	ὒ	ὓ	ὔ	ὕ	ὖ	ὗ		Ὑ		Ὓ		Ὕ		Ὗ
1F60	ὠ	ὡ	ὢ	ὣ	ὤ	ὥ	ὦ	ὧ	Ὠ	Ὡ	Ὢ	Ὣ	Ὤ	Ὥ	Ὦ	Ὧ
1F70	ὰ	ά	ὲ	έ	ὴ	ή	ὶ	ί	ὸ	ό	ὺ	ύ	ὼ	ώ
1F80	ᾀ	ᾁ	ᾂ	ᾃ	ᾄ	ᾅ	ᾆ	ᾇ	ᾈ	ᾉ	ᾊ	ᾋ	ᾌ	ᾍ	ᾎ	ᾏ
1F90	ᾐ	ᾑ	ᾒ	ᾓ	ᾔ	ᾕ	ᾖ	ᾗ	ᾘ	ᾙ	ᾚ	ᾛ	ᾜ	ᾝ	ᾞ	ᾟ
1FA0	ᾠ	ᾡ	ᾢ	ᾣ	ᾤ	ᾥ	ᾦ	ᾧ	ᾨ	ᾩ	ᾪ	ᾫ	ᾬ	ᾭ	ᾮ	ᾯ
1FB0	ᾰ	ᾱ	ᾲ	ᾳ	ᾴ		ᾶ	ᾷ	Ᾰ	Ᾱ	Ὰ	Ά	ᾼ	᾽	ι	᾿
1FC0	῀	῁	ῂ	ῃ	ῄ		ῆ	ῇ	Ὲ	Έ	Ὴ	Ή	ῌ	῍	῎	῏
1FD0	ῐ	ῑ	ῒ	ΐ			ῖ	ῗ	Ῐ	Ῑ	Ὶ	Ί		῝	῞	῟
1FE0	ῠ	ῡ	ῢ	ΰ	ῤ	ῥ	ῦ	ῧ	Ῠ	Ῡ	Ὺ	Ύ	Ῥ	῭	΅	`
1FF0			ῲ	ῳ	ῴ		ῶ	ῷ	Ὸ	Ό	Ὼ	Ώ	ῼ	´	῾

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Glavni članek: Diakritični znaki (grška abeceda).

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni	razmikalni	zgled	opis
U+0300	U+0060	( ̀ )	»varia/krativec«"
U+0301	U+00B4, U+0384	( ́ )	»oxia/tonos/ostrivec«
U+0304	U+00AF	( ̄ )	»makron«
U+0306	U+02D8	( ̆ )	»vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308	U+00A8	( ̈ )	»dialytika/preglas/diereza«
U+0313		( ̓ )	»psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314		( ̔ )	»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342		( ͂ )	»perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343		( ̓ )	»coronis« (= U+0313)
U+0344	U+0385	( ̈́ )	»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345	U+037A	( ͅ )	»ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Sklici in opombe

↑ Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
↑ Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grška abeceda

[1] Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.

[2] Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

[1]

[2]

Redakcija: 14:35, 10. december 2013 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.431 urejanj m +2 referenci in povezava z Zbirko ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:36, 8. marec 2015 uredi razveljavi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.287 urejanj ods. Link FA/GA Novejše urejanje →
Vrstica 466:		Vrstica 466:

	[[Kategorija:Grška abeceda\|*]]		[[Kategorija:Grška abeceda\|*]]

	{{Link FA\|la}}