Diskretna porazdelitev: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 12 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1045168 |
Pravopis |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Discrete probability distrib sl.svg|right|thumb|350px| Primer diskretne porazdelitve. </br>Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1.]] |
[[Slika:Discrete probability distrib sl.svg|right|thumb|350px| Primer diskretne porazdelitve. </br>Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1.]] |
||
'''Diskretna porazdelitev''' (ali '''diskretna verjetnostna porazdelitev''') je v [[verjetnostni račun|verjetnostni teoriji]] in [[statistika|statistiki]] [[verjetnostna porazdelitev]] v kateri lahko vrednosti opazovane [[slučajna spremenljivka|slučajne spremenljivke]] zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je [[števna množica]]. |
'''Diskretna porazdelitev''' (ali '''diskretna verjetnostna porazdelitev''') je v [[verjetnostni račun|verjetnostni teoriji]] in [[statistika|statistiki]] [[verjetnostna porazdelitev]], v kateri lahko vrednosti opazovane [[slučajna spremenljivka|slučajne spremenljivke]] zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je [[števna množica]]. |
||
Za diskretno porazdelitev slučajne spremenljivke X velja |
Za diskretno porazdelitev slučajne spremenljivke X velja |
||
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
kjer je p<sub>i</sub> verjetnost, da se pojavi i-ta vrednost slučajne spremenljivke. |
kjer je p<sub>i</sub> verjetnost, da se pojavi i-ta vrednost slučajne spremenljivke. |
||
Diskretne verjetnostne |
Diskretne verjetnostne porazdelitve imajo značilno obliko [[zbirna funkcija verjetnosti|kumulativne funkcije porazdelitve verjetnosti]], kjer se opazijo preskoki. Funkcija kaže spremembo samo pri določenih vrednostih ali na nekaterih mestih, kjer se pojavijo preskoki vrednosti. Ti preskoki se pojavijo samo pri vrednostih, ki jo lahko zavzame slučajna spremenljivka. |
||
Med znanimi diskretnimi porazdelitvami so [[Poissonova porazdelitev]], [[Bernoullijeva porazdelitev]], [[binomska porazdelitev]] in še mnoge druge (glej [[seznam verjetnostnih porazdelitev]]). |
Med znanimi diskretnimi porazdelitvami so [[Poissonova porazdelitev]], [[Bernoullijeva porazdelitev]], [[binomska porazdelitev]] in še mnoge druge (glej [[seznam verjetnostnih porazdelitev]]). |
Trenutna redakcija s časom 15:43, 3. november 2014
Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je števna množica.
Za diskretno porazdelitev slučajne spremenljivke X velja
kjer
- u lahko zavzame katerokoli vrednost iz množice vrednosti X.
- s pa je označena verjetnost, da spremenljivka X zavzame vrednost u.
To lahko zapišemo tudi kot
kjer je pi verjetnost, da se pojavi i-ta vrednost slučajne spremenljivke.
Diskretne verjetnostne porazdelitve imajo značilno obliko kumulativne funkcije porazdelitve verjetnosti, kjer se opazijo preskoki. Funkcija kaže spremembo samo pri določenih vrednostih ali na nekaterih mestih, kjer se pojavijo preskoki vrednosti. Ti preskoki se pojavijo samo pri vrednostih, ki jo lahko zavzame slučajna spremenljivka.
Med znanimi diskretnimi porazdelitvami so Poissonova porazdelitev, Bernoullijeva porazdelitev, binomska porazdelitev in še mnoge druge (glej seznam verjetnostnih porazdelitev).