Janez Zajec (naravoslovec): Razlika med redakcijama
m Hitro dodajanje kategorije "Umrli za tuberkulozo" (z uporabo orodja HotCat) |
m pp |
||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] (1857–1864) je v Gradcu študiral naravoslovje, bil [[suplent]] na klasični gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1868/1869) in na gimnaziji v [[Kranj]]u (1869), profesor na gimnaziji v [[Vinkovci|Vinkovcih]] ([[Hrvaška]], 1869/1870) in Novem mestu (1870–1872). Poučeval je [[prirodopis]], [[matematika|matematiko]], [[fizika|fiziko]] in [[slovenščina| |
Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] (1857–1864) je v Gradcu študiral naravoslovje, bil [[suplent]] na klasični gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1868/1869) in na gimnaziji v [[Kranj]]u (1869), profesor na gimnaziji v [[Vinkovci|Vinkovcih]] ([[Hrvaška]], 1869/1870) in Novem mestu (1870–1872). Poučeval je [[prirodopis]], [[matematika|matematiko]], [[fizika|fiziko]] in [[slovenščina|slovenščino]]. V Novem mestu se mu je [[tuberkuloza]] stopnjevala, zadnje šolsko leto ni več učil, iskal zdravje v bolnišnicah, nazadnje v graški, kjer je tudi umrl. |
||
Za [[Marko Vincenc Lipold|M. V. Lipoldom]] je Zajec verjetno drugi slovenski šolani [[geolog]]. V ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]'' je objavil [[geologija|geološki]] opis [[Selška dolina|gornje Selške doline]] (1868): ''Geologičen izhod'' (ponatis: Loški razgledi 1985). Članek dokazuje, da je Zajec dobro obvladal tedanje geološko znanje. Neizkušenost ga je zavedla, da je prehitro opredelil starost plasti, kot jo je poznal iz študija, ne da bi zanjo našel [[fosil|fosilne]] ostanke; vrednost njegovih opažanj je predvsem [[zgodovina|zgodovinska]]. |
Za [[Marko Vincenc Lipold|M. V. Lipoldom]] je Zajec verjetno drugi slovenski šolani [[geolog]]. V ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]'' je objavil [[geologija|geološki]] opis [[Selška dolina|gornje Selške doline]] (1868): ''Geologičen izhod'' (ponatis: Loški razgledi 1985). Članek dokazuje, da je Zajec dobro obvladal tedanje geološko znanje. Neizkušenost ga je zavedla, da je prehitro opredelil starost plasti, kot jo je poznal iz študija, ne da bi zanjo našel [[fosil|fosilne]] ostanke; vrednost njegovih opažanj je predvsem [[zgodovina|zgodovinska]]. |
||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
*{{SloBio|id=853494|avtor=Munda Jože|ime=Zajec Janez|vir=SBL}} |
|||
*{{SBL|id=4681}} |
|||
{{scientist-stub}} |
{{scientist-stub}} |
||
{{ |
{{DEFAULTSORT:Zajec, Janez}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1842]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 1872]] |
|||
[[Kategorija:Slovenski naravoslovci]] |
[[Kategorija:Slovenski naravoslovci]] |
||
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]] |
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]] |
||
Redakcija: 11:51, 14. junij 2014
| Janez Zajec | |
|---|---|
| Rojstvo | 15. december 1842 Žimarice |
| Smrt | 14. julij 1872 Gradec |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | gimnazijaki profesor |
| Poznan po | naravoslovec |
Janez Zajec, slovenski naravoslovec in prevajalec, * 15. december 1842, Žimarice, † 14. julij 1872, Gradec.
Življenje in delo
Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu (1857–1864) je v Gradcu študiral naravoslovje, bil suplent na klasični gimnaziji v Ljubljani (1868/1869) in na gimnaziji v Kranju (1869), profesor na gimnaziji v Vinkovcih (Hrvaška, 1869/1870) in Novem mestu (1870–1872). Poučeval je prirodopis, matematiko, fiziko in slovenščino. V Novem mestu se mu je tuberkuloza stopnjevala, zadnje šolsko leto ni več učil, iskal zdravje v bolnišnicah, nazadnje v graški, kjer je tudi umrl.
Za M. V. Lipoldom je Zajec verjetno drugi slovenski šolani geolog. V Novicah je objavil geološki opis gornje Selške doline (1868): Geologičen izhod (ponatis: Loški razgledi 1985). Članek dokazuje, da je Zajec dobro obvladal tedanje geološko znanje. Neizkušenost ga je zavedla, da je prehitro opredelil starost plasti, kot jo je poznal iz študija, ne da bi zanjo našel fosilne ostanke; vrednost njegovih opažanj je predvsem zgodovinska.
Prevedel je 3. snopič poljudno-znanstvene knjige F.K.L. Schoedlerja: Mineralogija in geognozija (1871); Mineralogijo naj bi sicer prevedel F. Erjavec, a je odklonil in tudi za ta del svetoval Zajca. Na nekaterih mestih je Zajec izvirnik dopolnil z opisi pojavov na slovenskem ozemlju (npr. o premogovih tvorbah, triasu v Alpah, terciarnih tvorbah). Terminološko se je naslonil na Erjavčevo priredbo Rudninoslovja ali mineralogija za niže gimnazije in realke (COBISS) S. Fellöckerja, a uvedel tudi nekaj novih ali že udomačenih izrazov. Na koncu knjige je dodal slovensko-nemški slovarček terminov s tega področja.
Zunanje povezave
- Munda Jože. »Zajec Janez«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
