Dolžina

Slika:Dobra igra- 2014-04-21 12-18.png

Dobra igra

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina, širina pa je razdalja od strani do strani, pravokotna na dolžino in višino. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.

V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.

Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:

• siriometer (149.597.870.691.000.000 m),
• parsek (30.856.804.798.079.115 m),
• svetlobno leto (9.460.730.472.580.800 m),
• astronomska enota (149.597.870.691 m),
• gigameter (10⁹ m),
• srednji Zemljin polmer (6.371.009 m),
• megameter (10⁶ m),
• Ksenofonov stadij (5397 m),
• geografska milja (1855 m),
• morska milja (1852 m) (pred letom 1929 1853,184 m) (mednarodna morska milja, navtična milja,
• ameriška geodetska milja (1609,347 m),
• milja (1609,344 m) (mednarodna milja),
• vrsta (1066,781 m),
• kilometer (1000 m),
• Eratostenov stadij (231 m),
• Ptolemejev stadij (222 m),
• kraljevi egipčanski stadij (210 m),
• furlong (201,168 m),
• olimpijski stadij (192,8 m),
• srednji atiški stadij (185,4 m),
• rimski stadij (185,25 m),
• Posidonijev srednji stadij (177,8 m),
• grški srednji stadij (172 m),
• perzijski stadij (161,1 m),
• potopisni stadij (157 m),
• dekameter (10 m),
• rod (5,0292 m),
• laket (2,75 m),
• ruski seženj (2,13360 m),
• seženj (1,896 m).
• jard (0,914 m),
• vatel (0,778 m),
• aršin (0,71120 m),
• komolec (0,44 m),
• (dunajski) čevelj (0,316(08) m),
• ameriški geodetski čevelj (0,3048006 m),
• (imperialni) čevelj (0,3048 m),
• ruski čevelj (0,304800 m),
• sumerski čevelj (0,2645 m),
• pedenj,
• decimeter (0,1 m),
• vršek (0,04445 m),
• dunajski palec (0,02634 m) (palec, avstrijska cola),
• palec (0,0254 m) (angleški palec, mednarodni palec),
• ameriški geodetski palec (0,02540000508 m)
• sotka (0,021336 m),
• centimeter (0,01 m),
• milimeter (0,001 m),
• mikrometer (10⁻⁶ m),
• nanometer (10⁻⁹ m),
• ångström (10⁻¹⁰ m),
• Bohrov polmer (5,29189379 ×10^{2998890000000000000♠−11} m),
• Planckova dolžina (1,6 ×10^{2998650000000000000♠−35} m).

Dolžina ni notranja značilnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno značilnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.

Glej tudi

• razdalja
• skrčenje dolžin
• Lorentzova transformacija
• dolžina loka