Zasavje: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q5061788 |
Uredil sem Industrializacijo Zasavja. |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del leži na [[Kranjska|Kranjskem]], severno-vzhodni pa na [[Štajerska|Štajerskem]] - in se kot [[toponim]] pojavi razmeroma pozno, leta [[1928]] ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]]. |
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del leži na [[Kranjska|Kranjskem]], severno-vzhodni pa na [[Štajerska|Štajerskem]] - in se kot [[toponim]] pojavi razmeroma pozno, leta [[1928]] ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]]. |
||
== Industrializacija Zasavja == |
|||
Zasavje je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] med prvimi slovenskimi regijami doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] postane leta [[1862]] z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče. |
Zasavje je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] med prvimi slovenskimi regijami doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] postane leta [[1862]] z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče. |
||
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v [[Hrastnik|Hrastniku]], tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka [[industrija]] v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti [[Francija|francoskega]] ''Lafarga''. |
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v [[Hrastnik|Hrastniku]], tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka [[industrija]] v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti [[Francija|francoskega]] ''Lafarga''. |
||
== Industrializacija v Zasavju se je v začetku 19.stol začela ob splošnem gospodarskem in tehničnem razvoju Avstro-Ogerske, ki se je zanimala tudi za premog. Njegov izkop je začel narašati predvsem v Zagorju ob Savi, pozneje pa še v Trbovljah in Hrastniku. Na industrializacijo v Zasavju je močno vplivala tudi izgradnja železnice z Dunaja proti Trstu sredi 19. stol. Pri iskanju najustreznejše varjante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe ( TPD ) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik. == |
|||
==Znane osebnosti== |
==Znane osebnosti== |
||
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik [[Janez Drnovšek]], ki je pokopan na [[Zagorje ob Savi|zagorskem]] pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni [[kip]]. |
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik [[Janez Drnovšek]], ki je pokopan na [[Zagorje ob Savi|zagorskem]] pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni [[kip]]. |
||
== Viri == |
|||
Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998 |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
Redakcija: 13:50, 21. marec 2014
Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Regionalna središča so Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.
Industrializacija Zasavja
Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče.
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka industrija v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti francoskega Lafarga.
Industrializacija v Zasavju se je v začetku 19.stol začela ob splošnem gospodarskem in tehničnem razvoju Avstro-Ogerske, ki se je zanimala tudi za premog. Njegov izkop je začel narašati predvsem v Zagorju ob Savi, pozneje pa še v Trbovljah in Hrastniku. Na industrializacijo v Zasavju je močno vplivala tudi izgradnja železnice z Dunaja proti Trstu sredi 19. stol. Pri iskanju najustreznejše varjante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe ( TPD ) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik.
Znane osebnosti
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik Janez Drnovšek, ki je pokopan na zagorskem pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni kip.
Viri
Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998
Zunanje povezave
