Furlanščina: Razlika med redakcijama
prenos slike v infopolje |
Dodal sem še besed |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
Furlanščina in [[slovenščina]] sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: ''colaç'' (kolač), ''cudiç'' (hudič), '''save'' (žaba), ''britule'' (britva), in ''cos'' (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ... |
Furlanščina in [[slovenščina]] sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: ''colaç'' (kolač), ''cudiç'' (hudič), '''save'' (žaba), ''britule'' (britva), in ''cos'' (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ... |
||
Sklanjatev: |
Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti) |
||
*o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz? |
*o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz? |
||
*tu'' sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?'' |
*tu'' sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?'' |
||
*al'' è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on?'' |
|||
*al'' è'' |
|||
* e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona? |
|||
* o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi? |
|||
* o ''sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi?'' |
|||
* a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni? |
|||
Nekatere besede na furlanščini: |
Nekatere besede na furlanščini: |
||
Vrstica 47: | Vrstica 51: | ||
*cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) |
*cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) |
||
*mari - mati (madre) |
*mari - mati (madre) |
||
*pari - ati (padre) |
|||
*ave - babica (nonna) |
|||
*von - dedi (nonno) |
|||
*taule - miza (tavola) |
|||
*cjadree - stol, stolec (sedia) |
|||
*peraule - beseda (parola) |
|||
*ruede - kolo (ampak ne bicikl ampak, npr. kolo od avta, ital. ruota) |
|||
*puint - most (ital. ponte) |
|||
*vues - kost (ital. osso) |
|||
*cjavre - koza (ital. capra) |
|||
*glesie - cerkev (ital. chiesa) |
|||
*flôr - cvet (fiore) |
|||
*plat - krožnik (piatto) |
|||
*blave - pšenica (biada) |
|||
*gjat - mačka |
*gjat - mačka |
||
*lat - mleko |
*lat - mleko |
||
Vrstica 53: | Vrstica 71: | ||
*mil - tisoč |
*mil - tisoč |
||
*''mîl - med'' |
*''mîl - med'' |
||
*vê - glagol imeti |
|||
*''lât - jezero'' |
*''lât - jezero'' |
||
{{Col-2}} |
{{Col-2}} |
||
Vrstica 58: | Vrstica 77: | ||
*''pôc - malo'' |
*''pôc - malo'' |
||
*cjaval - konj |
*cjaval - konj |
||
*sûr - sestra (sorella) |
|||
*fradi, fradis - brat, bratje |
*fradi, fradis - brat, bratje |
||
*man, mans - roka, roke |
*man, mans - roka, roke |
||
Vrstica 72: | Vrstica 92: | ||
*''O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.'' |
*''O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.'' |
||
*''No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.'' |
*''No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.'' |
||
*o ai vût fevelât - imel sem priliko pogovarjati se{{Col-end}} |
|||
{{Col-end}} |
|||
Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl. |
Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl. |
||
Redakcija: 16:37, 24. december 2013
Furlanščina | |
---|---|
Furlan | |
Materni jezik | Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija) |
Št. maternih govorcev | 600.000 (2002)[1] |
Pisava | latinica |
Uradni status | |
Regulator | Osservatori Regjonâl de Lenghe e de Culture Furlanis [1] |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | fur |
ISO 639-3 | fur |
ELP | Friulian |
Linguasphere | 51-AAA-m |
Furlanščina (Furlan, marilenghe) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina.
Furlanščina in slovenščina
Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva), in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...
Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti)
- o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
- tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
- al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on?
- e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona?
- o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi?
- o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi?
- a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni?
Nekatere besede na furlanščini:
|
|
Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl.
O ce bjèl ciscjèl a Udin |
Lep si kraj o prelepo mesto Videm |
A l'è cjalderuç |
sem v šporhet se zaletal |
Glej tudi
Sklici
- ↑ Furlanščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
Zunanje povezave
- Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
- Janež Erat, Furlanska slovnica, 2006.
- Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
- Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
- Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
- Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
- Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
- Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
- Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
- Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
- Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
- Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.