Furlanščina

Furlanščina
Furlan
Materni jezik	Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija)
Št. maternih govorcev	600.000 (2002)
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski galoromanski retoromanski Furlanščina
Pisava	latinica
Uradni status
Regulator	Osservatori Regjonâl de Lenghe e de Culture Furlanis [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-2	fur
ISO 639-3	fur
ELP	Friulian
Linguasphere	51-AAA-m

Furlanščina (Furlan, marilenghe) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina.

Furlanščina in slovenščina

Krajevni napisi v furlanščini

Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva), in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...

Sklanjatev:

o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz?

tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?

al è

Nekatere besede na furlanščini:

Ciscjèl - Mesto (ital. città)

Zoventùt - mladost (ital. gioventù)

luch - kraj (ital. luogo)

fantata - dekle (ital. ragazza)

frégol - malenkost (ital. briciola)

pecjàt - greh (ital.peccato)

busare - poljubljati, ljubiti (ital. baciare)

siòr - gospod (ital. signore)

plebàn - župnik (ital. parroco)

ancje - tudi, isto (ital. anche)

cjalderuç - štedilnik (ital. stufa)

mari - mati (madre)

gjat - mačka

lat - mleko

lât - jezero

mes - pismonoša

mês - več

mil - tisoč

mîl - med

poc - potisk

pôc - malo

cjaval - konj

fradi, fradis - brat, bratje

man, mans - roka, roke

cjan, cjans - pes, pesi

nâf, nâfs - ladja, ladje

tu ses trist - slab si (obnašanje)

tu tu ses trist - ti si slab

brut - grdi

brût - bujon (mesna juha)

cjast - drvena ali zidana stavba ki je namenjena za skladišče pšenice

Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.

Jo o soi Furlàn - Furlanec sem.

Vuê al è propite cjalt - Danes je bilo vroče.

O scugni propite lâ cumò, ariviodisi - Morem iti, adijo.

No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti.

Ciscjèl dobesedno pomeni mestece ker prihaja iz italijanske besede città ki pomeni mesto, ampak v furlanščini beseda città ne obstaja ampak se uporablja le beseda ciscjèl.

O ce bjèl ciscjèl a Udin

o ce bjèla zoventùt.

Zoventùt come a Udin

non si cjate in nessun luch.

A busà fantatis bjélis

non l'è un frégol de pecjàt.

L'ai busàte une bjele

e l'ai dite al siòr plebàn!

Il plebàn mi à dat par peniténse

di busàla ancje domàn.

Lep si kraj o prelepo mesto Videm

o prelepo mesto Videm, lepa v tebi je mladost

lepša si kot drugod po širnem svetu

kot drugod po širnem svetu, lepša v Vidmu je mladost

Saj dekle lepo mlado smeš objeti

dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to

za poljub in objem ti da pokoro

da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

A l'è cjalderuç

a l'è spandut dut il caffè!

Yoi yoi sa sa me mari

ce mai sarà di me!

Mariutine la de laghe

nu sa det ka no stà trop!

é partide la matine

è tornade a mieze not!

sem v šporhet se zaletal

in vso kavo sem razlil

o kaj če zvejo mama

o kaj bom jaz nar'dil

pravzaprav bi blo polj:

on je v šporhet se zaletal

in vso kavo je razlil

o kaj če zvejo mama

o kaj bo on nar'dil

Glej tudi

• seznam jezikov

Zunanje povezave

• Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
• Janež Erat, Furlanska slovnica, 2006.
• Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
• Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
• Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
• Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
• Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
• Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
• Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
• Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
• Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
• Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.