1155: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
====Frederik I. Barbarossa==== |
====Frederik I. Barbarossa==== |
||
* Nemški kralj [[Frederik I. Barbarossa]] nadaljuje z invazijo na Italijo, ki jo je začel konec prejšnjega leta. Osnovni cilj je pokoritev šibkega sicilskega kralja [[Vilijem I. Sicilski|Vilijema I.]] ↓ |
* Nemški kralj [[Frederik I. Barbarossa]] nadaljuje z invazijo na Italijo, ki jo je začel konec prejšnjega leta. Osnovni cilj je pokoritev šibkega sicilskega kralja [[Vilijem I. Sicilski|Vilijema I.]] ↓ |
||
* → Večina severnoitalijanskih mest se mu preda, redka, ki vztrajajo, kot je [[Tortona]], da porušiti do tal.↓ |
* [[13. februar]] → Večina severnoitalijanskih mest se mu preda, redka, ki vztrajajo, kot je [[Tortona]], da porušiti do tal.↓ |
||
* → V stari langobardski prestolnici [[Pavia|Pavii]] se da kronati z [[Železna langobardska krona|Železno krono]] za italijanskega kralja. ↓ |
* [[17. april]] → V stari langobardski prestolnici [[Pavia|Pavii]] se da kronati z [[Železna langobardska krona|Železno krono]] za italijanskega kralja. ↓ |
||
* → V Rimu priskoči na pomoč [[papež Hadrijan IV.|Hadrijanu IV.]] pri zatrtju [[rimska komuna|Rimske komune]] in razpusti Senat. ↓ |
* → V Rimu priskoči na pomoč [[papež Hadrijan IV.|Hadrijanu IV.]] pri zatrtju [[rimska komuna|Rimske komune]] in razpusti Senat. ↓ |
||
** → Rimska kurija obsodi neformalnega voditelja komune [[Arnold iz Brescie|Arnolda iz Brescie]] na smrtno kazen zaradi vodenja upora. Kazen za slednje je obešenje, ki je izvršeno junija. ↓ |
** → Rimska kurija obsodi neformalnega voditelja komune [[Arnold iz Brescie|Arnolda iz Brescie]] na smrtno kazen zaradi vodenja upora. Kazen za slednje je obešenje, ki je izvršeno junija. ↓ |
||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
* V [[Ancona|Anconi]] Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓ |
* V [[Ancona|Anconi]] Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓ |
||
* → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. [[1156]] ↔ |
* → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. [[1156]] ↔ |
||
* [[12. oktober]] - [[Genovska republika|Genova]] dobi še dodatne trgovske privilegije v Konstantinoplu. |
|||
====Ostalo po Evropi==== |
====Ostalo po Evropi==== |
||
* [[6. februar]] - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: [[Sigurd II. Norveški|Sigurd]], [[Ingo I. Norveški|Ingo]] in [[Eystein II. Norveški|Eystein]]. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma. |
* [[6. februar]] - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: [[Sigurd II. Norveški|Sigurd]], [[Ingo I. Norveški|Ingo]] in [[Eystein II. Norveški|Eystein]]. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma. |
||
* [[10. junij]] - Francoski kralj [[Ludvik VII. Francoski|Ludvik VII.]] skliče koncil v Soissonsu, na katerem razglasi Božji mir (Pax Dei). |
|||
* [[Papež Hardijan IV.]] podeli v papeški buli ''[[Laudabiliter]]'' angleškemu kralju [[Henrik II. Angleški|Henriku II.]] pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.↓ |
* [[Papež Hardijan IV.]] podeli v papeški buli ''[[Laudabiliter]]'' angleškemu kralju [[Henrik II. Angleški|Henriku II.]] pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.↓ |
||
* → Henrik II. imenuje canterburyjskega nadškofa [[Tomaž Becket|Tomaža Becketa]] za novega lorda kanclerja. |
* → Henrik II. imenuje canterburyjskega nadškofa [[Tomaž Becket|Tomaža Becketa]] za novega lorda kanclerja. |
||
| Vrstica 29: | Vrstica 31: | ||
* Po smrti gruzijski kralj [[David V. Gruzijski|Davida V.]], ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta [[Dimitrij I. Gruzijski|Dimitrija I.]], si le-ta povrne oblast. |
* Po smrti gruzijski kralj [[David V. Gruzijski|Davida V.]], ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta [[Dimitrij I. Gruzijski|Dimitrija I.]], si le-ta povrne oblast. |
||
* Nabožno ikono [[Vladimirska Bogorodica|Vladimirsko Bogorodico]] prenesejo iz Suzdala v Vladimir. |
* Nabožno ikono [[Vladimirska Bogorodica|Vladimirsko Bogorodico]] prenesejo iz Suzdala v Vladimir. |
||
* Normandijski pesnik [[Wace]]] spiše [[Roman o Brutu]]. |
|||
===Azija=== |
===Azija=== |
||
Redakcija: 19:09, 9. oktober 2013
| Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
| Desetletja: | 1120. 1130. 1140. - 1150. - 1160. 1170. 1180. |
| Leta: | 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156 · 1157 · 1158 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Dogodki
Evropa
Frederik I. Barbarossa
- Nemški kralj Frederik I. Barbarossa nadaljuje z invazijo na Italijo, ki jo je začel konec prejšnjega leta. Osnovni cilj je pokoritev šibkega sicilskega kralja Vilijema I. ↓
- 13. februar → Večina severnoitalijanskih mest se mu preda, redka, ki vztrajajo, kot je Tortona, da porušiti do tal.↓
- 17. april → V stari langobardski prestolnici Pavii se da kronati z Železno krono za italijanskega kralja. ↓
- → V Rimu priskoči na pomoč Hadrijanu IV. pri zatrtju Rimske komune in razpusti Senat. ↓
- → Rimska kurija obsodi neformalnega voditelja komune Arnolda iz Brescie na smrtno kazen zaradi vodenja upora. Kazen za slednje je obešenje, ki je izvršeno junija. ↓
- 18. junij → Papež Hadrijan IV. krona Frederika I. Barbarosso za rimsko-nemškega cesarja. ↓
- Po Rimu se razplamenti upor, žrtev je več kot tisoč.
- Poletna vročina in bližajoča se jesen razplamtita upore v nemški armadi. Barbarossa se je prisiljen odpovedati prodoru na normanski jug Italije. Spotoma cesarja, ki se vrača proti severu, dohitijo bizantinski ambasadorji, predstavniki Manuela I. Komnena, ki je prav tako izkoristil šibkost italonormanskega kraljestva. ↓
- → Spotoma nazaj na Bavarskem odstavi svojega zaveznika vojvodo Henrika II. Babenberškega, kot kompenzacijo pa njegovo avstrijsko marko povzdigne v vojvodino. Da bi se pomiril z Welfovci prepusti vojvodino Bavarsko saksonskemu vojvodi Henriku Levu.
Manuel I. Komnen
- → Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja Vilijema I., ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristu tudi bizantinski cesar Manuel I. Komnen. ↓
- → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
- → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije, mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo drugo za drugim.
- Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila shizma leta 1054. Predlogi in pogajanja med papežem Hadrijanom IV. in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja.
- V Anconi Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
- → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. 1156 ↔
- 12. oktober - Genova dobi še dodatne trgovske privilegije v Konstantinoplu.
Ostalo po Evropi
- 6. februar - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja Haralda IV. se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: Sigurd, Ingo in Eystein. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.
- 10. junij - Francoski kralj Ludvik VII. skliče koncil v Soissonsu, na katerem razglasi Božji mir (Pax Dei).
- Papež Hardijan IV. podeli v papeški buli Laudabiliter angleškemu kralju Henriku II. pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.↓
- → Henrik II. imenuje canterburyjskega nadškofa Tomaža Becketa za novega lorda kanclerja.
- V Pavii je dokončana bazilka Svetega Mihaela.
- Po smrti gruzijski kralj Davida V., ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta Dimitrija I., si le-ta povrne oblast.
- Nabožno ikono Vladimirsko Bogorodico prenesejo iz Suzdala v Vladimir.
- Normandijski pesnik Wace] spiše Roman o Brutu.
Azija
- Umrlega japonskega cesarja Konoea nasledi 77. japonski cesar Go-Sirakava. Njegovo vladavino zaznamuje postopen prehod na vladavino šogunata.
Rojstva
- 28. februar - Henrik Mladi Kralj, angleški kralj, itd. († 1183)
- 17. maj - Džien, japonski budistični menih, pesnik, zgodovinar († 1225)
- 11. november - Alfonz VIII., kralj Kastilije in Toleda († 1214)
- Niketas Honiat, bizantinski zgodovinar († 1215)
- Ivan Briennski, grof Brienna, jeruzalemski kralj, latinski cesar († 1237)
- Šahab al-Din Suhravardi, perzijski filozof in mistik († 1191)
- VIlijem II., sicilski kralj († 1189)
- Musašibo Benkei, japonski bojevniški menih († 1189)
- Herman I., deželni grof Turingije († 1217)
- Otokar I., češki kralj († 1230)
- Peter II. Courtenayjski, latinski cesar Konstantinopla († 1219)
- Gervazij Tilburyjski, angleški pravnik, pisec († 1228)
Smrti
- 6. februar - Sigurd II., norveški kralj (* 1133)
- 22. avgust - cesar Konoe, 76. japonski cesar (* 1139)
- Teodorik iz Chartresa, francoski filozof in teolog (* 1085)
- Gruffudd ap Arthur, valižanski zgodovinar (* 1100)
- Arnold iz Brescie, italijanski pridigar in politični voditelj (* 1090)
- David V., gruzijski kralj
- Qin Hui, kitajski kancler pod dinastijo Song (* 1090)
- Eble II. de Ventadorn, okcitanski trubadur (* 1086)