Geologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 139 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1069 |
m np |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Geologíja''' ([[grščina|grško]] γη-: ge- - ''zemlja'' + λογος: logos - ''[[beseda]]'', ''[[vzrok]]'') je [[znanost|znanstvena]] [[veda]] o nastanku, razvoju in zgradbi [[Zemlja|Zemlje]]. Zato sodi med [[vede o Zemlji]]. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo ([[mineral]]i), [[fizika]]lnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo. [[Znanstvenik]], ki deluje na področju geologije, je [[geolog]]. |
'''Geologíja''' ([[grščina|grško]] γη-: ge- - ''zemlja'' + λογος: logos - ''[[beseda]]'', ''[[vzrok]]'') je [[znanost|znanstvena]] [[veda]] o nastanku, razvoju in zgradbi [[Zemlja|Zemlje]]. Zato sodi med [[vede o Zemlji]]. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo ([[kamnine]], [[mineral]]i), [[fizika]]lnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo. [[Znanstvenik]], ki deluje na področju geologije, je [[geolog]]. |
||
Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo [[antična Grčija|antičnim Grkom]], predvsem [[Aristotel|Aristotlu]], ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku [[Teofrast]]u, čigar delo z naslovom ''Peri Lithon'' (''O kamnih'') je temeljno delo o [[mineral]]ih in [[ruda]]h. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za [[hipoteza|hipoteze]] o nastanku Zemlje ter [[življenje|življenja]] na njej. |
Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo [[antična Grčija|antičnim Grkom]], predvsem [[Aristotel|Aristotlu]], ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku [[Teofrast]]u, čigar delo z naslovom ''Peri Lithon'' (''O kamnih'') je temeljno delo o [[mineral]]ih in [[ruda]]h. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za [[hipoteza|hipoteze]] o nastanku Zemlje ter [[življenje|življenja]] na njej. |
Redakcija: 16:45, 17. september 2013
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje. Zato sodi med vede o Zemlji. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo (kamnine, minerali), fizikalnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo. Znanstvenik, ki deluje na področju geologije, je geolog.
Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo antičnim Grkom, predvsem Aristotlu, ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku Teofrastu, čigar delo z naslovom Peri Lithon (O kamnih) je temeljno delo o mineralih in rudah. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za hipoteze o nastanku Zemlje ter življenja na njej.
Področja raziskav geologije
- Geofizika,
- Geokemija,
- Geomorfologija,
- Glaciologija,
- Hidrogeologija,
- Inženirska geologija,
- Mineralogija,
- Paleontologija,
- Pedologija,
- Petrologija,
- Seizmologija,
- Stratigrafija,
- Vulkanologija,
Glej tudi
Zunanje povezave
- (slovensko)
- Geološki zavod Slovenije
- Oddelek za geologijo na Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
- Raziskovalno geološko društvo
- Portal znanstvene revije Geologija
- (angleško)
- geology.com
- Znanstvene revije s področja geologije Ameriškega geološkega društva