Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama
m r2.7.3) (Robot: Dodajanje uk:Шміхел-под-Наносом |
|||
| Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
[[it:San Michele di Senosecchia]] |
[[it:San Michele di Senosecchia]] |
||
[[nl:Šmihel pod Nanosom]] |
[[nl:Šmihel pod Nanosom]] |
||
[[uk:Шміхел-под-Наносом]] |
|||
Redakcija: 09:09, 24. februar 2013
Šmihel pod Nanosom | |
|---|---|
 | |
  Šmihel pod Nanosom Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°EKoordinati: 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Notranjsko - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Postojna |
| Nadm. višina | 585,1 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 171 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6230 Postojna |
| Zemljevidi | |
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.
Arheologija
Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[1]
Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[2]
Viri
Glej tudi
