Kozolec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.123.244 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika YFdyh-bot |
m Bot: Datoteka Kozolec_toplar_Bistrica.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi Per commons:Commons:Deletion requests/File:Kozolec toplar Bistrica.jpg. Odstranjevanje. |
||
Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
<gallery> |
<gallery> |
||
Image:Kozuc.jpg|Zapuščen kozolec tik ob vasi [[Olševek]] |
Image:Kozuc.jpg|Zapuščen kozolec tik ob vasi [[Olševek]] |
||
Image:Kozolec toplar Bistrica.jpg|Toplar, Bistrica pri Mokronogu |
|||
Image:Kozolec-BrdoPriKranju.jpg|Dvojni kozolec |
Image:Kozolec-BrdoPriKranju.jpg|Dvojni kozolec |
||
Image:Kozolec.jpg|Enojni kozolec |
Image:Kozolec.jpg|Enojni kozolec |
Redakcija: 02:29, 22. november 2012
Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo. Kozolce delimo na enojne in dvojne kozolce (toplar).
Najbolj znani so kozolci v Studorju, blizu Bohinjskega jezera. Približno 80 % vseh kozolcev najdemo v Sloveniji. Najdemo pa jih tudi na severovzhodu Italije in jugu Avstrije, saj tam živi slovenska manjšina.
Vrste kozolcev
Poznamo več vrst kozolcev:
- enojni oz. stegnjeni kozolec
- pravi toplar
- toplar s hodnikom
- nizki toplar
- kozolec na kozla oz. psa oz. pero
- prislonjeni kozolec
Fotografije
-
Zapuščen kozolec tik ob vasi Olševek
-
Dvojni kozolec
-
Enojni kozolec
-
Toplar na Dobenem
Glej tudi
Zunanje povezave
Bibliografija
- Čudovita Jugoslavija, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 (COBISS)