Stane Bernik: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na [[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je [[zaslužni profesor]] predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike, nove zvrsti. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal izhodiščne študije o slovenskih mestih, med drugimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Bil je prvi predsednik Slovenskega |
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na [[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je [[zaslužni profesor]] predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike, nove zvrsti. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal izhodiščne študije o slovenskih mestih, med drugimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatorskega društva. Kot likovni kritik se posebej posveča področjem arhitekture 20. stoletja, urbanizma in oblikovanja ter izbranim poglavjem fotografije [[Veno Pilon]], plakatu. Kot urednik in soavtor dela tudi pri [[leksikon|leksikalnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> |
||
== Bibliografija == |
== Bibliografija == |
||
Redakcija: 10:14, 16. september 2012
Stane Bernik, slovenski umetnostni zgodovinar, urednik in likovni kritik, * 29. april 1938, Prizren, Kosovo.
Življenje in delo
Po diplomi 1964 na ljubljanski Filozofski fakulteti je bil med leti 1964-1994 urednik revije Sinteza; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal docent, 1979 pa izredni profesor za vizualne komunikacije na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je zaslužni profesor predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan. S pritegnitvijo modernega urbanizma, arhitekture, oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike, nove zvrsti. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal izhodiščne študije o slovenskih mestih, med drugimi tudi o Ljubljani, Črnomlju Kočevju, Zagorju ob Savi. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatorskega društva. Kot likovni kritik se posebej posveča področjem arhitekture 20. stoletja, urbanizma in oblikovanja ter izbranim poglavjem fotografije Veno Pilon, plakatu. Kot urednik in soavtor dela tudi pri leksikalnih in enciklopedičnih publikacijah. [1]
Bibliografija
- Zapis ob Severjevi razstavi v Mali galeriji (COBISS)
- Umestitev arhitekture glede na kulturo in javni interes v Sloveniji (COBISS)
- Arhitektura Maria Perosse (COBISS)
- Nekaj vprašanj o pomenskih zvezah sodobne fotografije (COBISS)
Glej tudi
Viri
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
{{subst:#if:Bernik, Stane|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1938}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1938
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta
}}]]