Dolžina dvižnega vozla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2) (robot Dodajanje: ms:Longitud nod menaik |
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: hy:Ծագման հանգույցի երկայնություն |
||
Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
[[es:Longitud del nodo ascendente]] |
[[es:Longitud del nodo ascendente]] |
||
[[fr:Longitude du nœud ascendant]] |
[[fr:Longitude du nœud ascendant]] |
||
[[hy:Ծագման հանգույցի երկայնություն]] |
|||
[[id:Bujur node menaik]] |
[[id:Bujur node menaik]] |
||
[[it:Longitudine del nodo ascendente]] |
[[it:Longitudine del nodo ascendente]] |
Redakcija: 17:28, 12. junij 2012
Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. To je običajno kot med izbrano smerjo (pomladišče) in smerjo proti dvižnemu vozlu.
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla:
- Ekliptika za telesa sončnega sistema (planeti, asteroidi, kometi). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti pomladišču in smerjo proti dvižnemu vozlu nebesnega telesa. (glej sliko)
- Ekvator Zemlje za geocentične tirnice umetnih satelitov. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca).
- Laplaceova ravnina za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih plinskih velikanov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri.
- Tangencialna ravnina na nebesno sfero za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu.
Zunanje povezave
- Opis elementov tira (angleško)
- Nebesna mehanika (angleško)