Latobiki: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: thumb|250px|Ostanki Neviodunuma :''Za pleme z istim imenom, omenjeno v'' Commentarii de Bello Gallico, ''glej Latobrigi''. '''Latobiki''' ([[g...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 8: Vrstica 8:
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (''peregrini''). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani ''Praetorium Latobicorum'', sedanje [[Trebnje]] in ''[[Neviodunum|Municipium Neviodunum]]'', sedanje [[Drnovo]] v občini [[Krško]]. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju [[Jeruzalem]]a in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci [[Palestina|Palestini]].<ref name=Nevio/>
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (''peregrini''). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani ''Praetorium Latobicorum'', sedanje [[Trebnje]] in ''[[Neviodunum|Municipium Neviodunum]]'', sedanje [[Drnovo]] v občini [[Krško]]. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju [[Jeruzalem]]a in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci [[Palestina|Palestini]].<ref name=Nevio/>


Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.<ref>P. Petru, ''Hišaste žare Latobikov'', Narodni muzej, 1971.</ref> Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, se je v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.<ref name=Nevio/>
Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.<ref>P. Petru, ''Hišaste žare Latobikov'', Narodni muzej, 1971.</ref> Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.<ref name=Nevio/>


==Sklici==
==Sklici==

Redakcija: 15:05, 25. april 2012

Ostanki Neviodunuma
Za pleme z istim imenom, omenjeno v Commentarii de Bello Gallico, glej Latobrigi.

Latobiki (grško: Λατόβικοι [Latobikoi]), keltsko pleme,[1] ki je v antiki naseljevalo slovensko Posavje. Latobike omenja že Ptolomej v svoji Geografiji.[2] Pleme je verjetno pripadalo tavriški zvezi keltskih plemen. Po nekaterih virih naj bi se na naše ozemlje doselilo s področja današnje Češke ali Nemškega sredogorja.[3]

Njihovo ime pomeni "ljudje iz močvirja".[3] Po drugih virih naj bi bilo povezano z imenom keltskega gorskega boga Latobija (Latobius),[4] ki so ga častili v Noriku v sedanji Avstriji. Na dveh lokacijah v Avstriji so našli šest napisov z njegovim imenom.

V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli Rimljani in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (peregrini). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani Praetorium Latobicorum, sedanje Trebnje in Municipium Neviodunum, sedanje Drnovo v občini Krško. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju Jeruzalema in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci Palestini.[3]

Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.[5] Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.[3]

Sklici

  1. J.J. Wilkes, The Illyrians, 1992, ISBN 0-631-19807-5, str. 81 in 256.
  2. Ptolemej, Geografija, 2,14,2.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Pozabljeni Neviodunum, pridobljeno dne 25. aprila 2012.
  4. Latobius. Pridobljeno dne 25. aprila 2012.
  5. P. Petru, Hišaste žare Latobikov, Narodni muzej, 1971.

Vira

  • T. Knez, P. Petru, S. Škaler, Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum, Dolenjska založba, 1961. [1]
  • P. Petru, Hišaste žare Latobikov, Narodni muzej, 1971.