Latobiki: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: thumb|250px|Ostanki Neviodunuma :''Za pleme z istim imenom, omenjeno v'' Commentarii de Bello Gallico, ''glej Latobrigi''. '''Latobiki''' ([[g... |
m slog |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (''peregrini''). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani ''Praetorium Latobicorum'', sedanje [[Trebnje]] in ''[[Neviodunum|Municipium Neviodunum]]'', sedanje [[Drnovo]] v občini [[Krško]]. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju [[Jeruzalem]]a in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci [[Palestina|Palestini]].<ref name=Nevio/> |
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli [[Rimska republika|Rimljani]] in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (''peregrini''). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani ''Praetorium Latobicorum'', sedanje [[Trebnje]] in ''[[Neviodunum|Municipium Neviodunum]]'', sedanje [[Drnovo]] v občini [[Krško]]. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju [[Jeruzalem]]a in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci [[Palestina|Palestini]].<ref name=Nevio/> |
||
Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.<ref>P. Petru, ''Hišaste žare Latobikov'', Narodni muzej, 1971.</ref> Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, |
Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.<ref>P. Petru, ''Hišaste žare Latobikov'', Narodni muzej, 1971.</ref> Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.<ref name=Nevio/> |
||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 15:05, 25. april 2012
- Za pleme z istim imenom, omenjeno v Commentarii de Bello Gallico, glej Latobrigi.
Latobiki (grško: Λατόβικοι [Latobikoi]), keltsko pleme,[1] ki je v antiki naseljevalo slovensko Posavje. Latobike omenja že Ptolomej v svoji Geografiji.[2] Pleme je verjetno pripadalo tavriški zvezi keltskih plemen. Po nekaterih virih naj bi se na naše ozemlje doselilo s področja današnje Češke ali Nemškega sredogorja.[3]
Njihovo ime pomeni "ljudje iz močvirja".[3] Po drugih virih naj bi bilo povezano z imenom keltskega gorskega boga Latobija (Latobius),[4] ki so ga častili v Noriku v sedanji Avstriji. Na dveh lokacijah v Avstriji so našli šest napisov z njegovim imenom.
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli Rimljani in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (peregrini). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani Praetorium Latobicorum, sedanje Trebnje in Municipium Neviodunum, sedanje Drnovo v občini Krško. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju Jeruzalema in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci Palestini.[3]
Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.[5] Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.[3]
Sklici
Vira
- T. Knez, P. Petru, S. Škaler, Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum, Dolenjska založba, 1961. [1]
- P. Petru, Hišaste žare Latobikov, Narodni muzej, 1971.