Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama
→Glej tudi: zbirka |
m lifetime |
||
| Vrstica 29: | Vrstica 29: | ||
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne [[kovanec|kovance]] za 5, 500 in 5000 [[slovenski tolar|tolarjev]]. |
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne [[kovanec|kovance]] za 5, 500 in 5000 [[slovenski tolar|tolarjev]]. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
| Vrstica 52: | Vrstica 42: | ||
{{composer-stub}} |
{{composer-stub}} |
||
{{ |
{{lifetime|1845|1927|Aljaž, Jakob}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1845]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 1927]] |
|||
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] |
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] |
||
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]] |
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]] |
||
Redakcija: 19:11, 29. maj 2011
Jakob Aljaž | |
|---|---|
 | |
| Osnovni podatki | |
| Rojstno ime | Jakob Aljaž |
| Rojstvo | 6. julij 1845[1][2] Zavrh pod Šmarno goro |
| Smrt | 4. maj 1927[2] (81 let) Dovje |
| Poklic | duhovnik, skladatelj |
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno Goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje.
Njegovi najbolj znani pesmi sta »Oj, Triglav, moj dom«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji "Slovenski pesmarici II" leta 1900. Besedilo pa je že leta 1894 napisal župnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone in ga v istem letu objavil v rokopisnem bogoslovnem glasilu "Lipica" v Mariboru, kjer je takrat služboval. Druga taka pa je iz nemščine prevedena božična pesem »Sveta noč«. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5000 tolarjev.
Zunanje povezave
- Jakob Aljaž. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
- Kovanci Banke Slovenije
- Aljaževa pot od doma do doma
- Šilc J.: Bačnikov Jaka iz Zavrha – rodovnik Jakoba Aljaža
Glej tudi
 | Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
{{subst:#if:Aljaž, Jakob|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1845}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1927}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1845
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1927}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1927
}}]]
- ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ 2,0 2,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8