Tolar: Razlika med redakcijama
m Kobilica -> Kobilca |
m +p |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
'''Slovenski tolar''' je od leta [[1991]] uradna plačilna valuta v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z mednarodno oznako valute SIT. En tolar sestavlja 100 stotinov. |
'''Slovenski tolar''' je od leta [[1991]] uradna plačilna valuta v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z mednarodno oznako valute SIT. En tolar sestavlja 100 stotinov. |
||
Vrstica 41: | Vrstica 37: | ||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
'''Tolar''' je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta [[1518]]. |
'''Tolar''' je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na [[Češka|Češkem]] leta [[1518]]. Ime tolar ([[nemščina|nemško]] thaler) je prišlo iz goldengrošev (veliki [[goldinar]], sicer [[srebro|srebrn]], vendar enake vrednosti kot [[zlato|zlati]] goldinar), srebrnih kovancev iz bogatega rudnika v Joachimsthalu (dolina Sv. Joahima, [[češčina|češko]] Jáchymov) v današnji Češki. Kovanec se je imenoval Joachimsthaler, kjer ''thal'' pomeni »dolina«. Na kovancih je bil naslikan [[Sveti Joahim]], oče [[Devica Marija|Device Marije]]. |
||
Tolar je bil zelo popularen kovanec po vsej srednjeveški [[Evropa|Evropi]]; skovani in v splošni rabi so bili ekvivalenti kovanci kot sta [[peso]] in [[krona]]. V Angliji so za tolar poznali izraz ''dolar'' 200 let pred [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]]. |
Tolar je bil zelo popularen kovanec po vsej srednjeveški [[Evropa|Evropi]]; skovani in v splošni rabi so bili ekvivalenti kovanci kot sta [[peso]] in [[krona]]. V Angliji so za tolar poznali izraz ''dolar'' 200 let pred [[ameriški dolar|ameriškim dolarjem]]. |
||
V zgodnjem 17. |
V zgodnjem [[17. stoletje|17. stoletju]] so tolar uvedli na [[Švedska|Švedskem]] pod imenom ''daler''. Daler je bil v obtoku do leta [[1873]], ko je bil zamenjan s krono, novo valuto, ki jo je uvedla [[Skandinavska monetarna unija]]. |
||
==Glej tudi== |
==Glej tudi== |
||
* [http://www.bsi.si/ Banka Slovenije] |
* [http://www.bsi.si/ Banka Slovenije] |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ |
Redakcija: 11:41, 5. maj 2004
Slovenski tolar je od leta 1991 uradna plačilna valuta v Republiki Sloveniji z mednarodno oznako valute SIT. En tolar sestavlja 100 stotinov.
Bankovci in kovanci
Bankovci
Bankovce izdaja Banka Slovenije. Leta 2004 so v Sloveniji v obtoku naslednji bankovci:
- za 10 tolarjev, s podobo Primoža Trubarja,
- za 20 tolarjev, s podobo Janeza Vajkarda Valvazorja,
- za 50 tolarjev, s podobo Jurija Vege,
- za 100 tolarjev, s podobo Riharda Jakopiča,
- za 200 tolarjev, s podobo Jakoba Galusa,
- za 500 tolarjev, s podobo Jožeta Plečnika,
- za 1000 tolarjev, s podobo Franceta Prešerna,
- za 5000 tolarjev, s podobo Ivane Kobilce,
- za 10.000 tolarjev, s podobo Ivana Cankarja.
Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah Banka Slovenije izda tudi priložnostne bankovce.
Kovanci
Kovance izdaja Republika Slovenija. Poleg bankovcev so v denarnem obtoku še naslednji kovanci:
- za 10 stotinov, z odtisnjeno človeško ribico,
- za 20 stotinov, s sovo,
- za 50 stotinov, s čebelo,
- za 1 tolar, s soško postrvijo,
- za 2 tolarja, z lastovko,
- za 5 tolarja, s kozorogom,
- za 10 tolarjev, s konjem,
- za 20 tolarjev, s štorkljo,
- za 50 tolarjev, z bikom.
Občasno ob pomembnih dogodkih ali obletnicah država izda tudi priložnostne kovance.
Zgodovina
Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518. Ime tolar (nemško thaler) je prišlo iz goldengrošev (veliki goldinar, sicer srebrn, vendar enake vrednosti kot zlati goldinar), srebrnih kovancev iz bogatega rudnika v Joachimsthalu (dolina Sv. Joahima, češko Jáchymov) v današnji Češki. Kovanec se je imenoval Joachimsthaler, kjer thal pomeni »dolina«. Na kovancih je bil naslikan Sveti Joahim, oče Device Marije.
Tolar je bil zelo popularen kovanec po vsej srednjeveški Evropi; skovani in v splošni rabi so bili ekvivalenti kovanci kot sta peso in krona. V Angliji so za tolar poznali izraz dolar 200 let pred ameriškim dolarjem.
V zgodnjem 17. stoletju so tolar uvedli na Švedskem pod imenom daler. Daler je bil v obtoku do leta 1873, ko je bil zamenjan s krono, novo valuto, ki jo je uvedla Skandinavska monetarna unija.