Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje narave pred prevelikim izkoriščanjem, onesnaževanjem in drugimi načini človekovih dejavnosti. Zanimanje javnosti v zvezi z varstvom okolja se je od leta 1980 močno povečalo. Pri ozaveščanju ljudi imajo pomembno vlogo organizacije, kot so Greenpeace in Prijatelji Zemlje (Friends of the Earth). Največji svetovnni okoljevarstveni problem je tanjšanje ozonske plasti zaradi delovanja klorfluoroogljikov (CFC) in krčenje gozdov. Učinek tople grede pa povzroča povečevanje ogljikovega dioksida (CO₂) v atmosferi.

Delovanje vlad so vzpodbudile in ustvarile gibanje okoljske ozaveščenosti o različnih okoljskih vprašanjih.

Za ohranitev določene vrste ali bivališča razlikujemo med varstvom (preservation), to je varovanje prvotnega stanja narave, tako kot je to nekdaj bilo, in zaščito (conservation), to je upravljanje z naravnimi viri na način, da zadovoljimo potrebe prebivalstva s potrebami živali, rastlin in zaščito vsega prebivalstva.

Varstvo okolja je potrebno v različnih človekovih dejavnostih. odpadki, onesnaževanje, izguba biotske raznovrstnosti, naseljevanje invazivnih vrst, sproščanje gensko spremenjenih organizmov in strupi, so samo nekatera vprašanja v zvezi z varstvom okolja.

Vladna ureditev

Veliko ustanov priznava osnovno pravico do varovanja okolja. Mednarodni sporazumi upoštevajo pravico za življenje v zdravem okolju.

Veliko držav ima organizacije in agencije posvečene varstvu okolja. To so notranje okoljevarstvene organizacije, ki so lahko vladne ali nevladne ureditve.

Varstvu okolja in Evropska Unija

Evropska unija ima ene izmed najstrožjih okoljskih standardov na svetu. Prednostne naloge so danes boj proti podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti, preprečevanje zdravstvenih težav zaradi onesnaževanja in odgovorna raba naravnih virov. Poleg varstva okolja ti cilji spodbujajo tudi inovativnost in podjetništvo ter s tem gospodarsko rast. Institucije in organi, ki delujejo na področju varstva okolja v EU so Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska agencija za okolje , Evropska investicijska banka in Evropska okoljska načela. Eden izmed glavnih evropskih ciljev je boj proti podnebnim spremembah. Evropski voditelji so leta 2008 sprejeli ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2020 bi naj znižali izpuste toplogrednih plinov za najmanj 20 % (glede na delež leta 1990), povečali delež obnovljivih virov energije na 20 % in zmanjšali splošno porabo energije za 20 % (glede na napovedana gibanja). Med ukrepi za povečanje izrabe obnovljivih virov energije je tudi dogovor, da je treba z biogorivi, elektriko in vodikom nadomestiti 10 % fosilnega goriva v prometu. Pri zajezitvi emisij toplogrednih plinov EU uporablja sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. V tej strategiji evropske vlade določijo količine ogljikovega dioksida, ki ga smejo v ozračje spustiti energijsko intenzivne panoge. Če onesnaževalci ozračja želijo prekoračiti dovoljeno kvoto izpustov, morajo kupiti emisijske kupone pri podjetjih, ki so količino izpustov zmanjšala.

Za ustavitev izginjanja ogroženih vrst in habitatov, si Evropska Unija želi predvsem razširiti območja Natura 2000, ki so namenjena varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov.

Okoljska zakonodaja v zvezi z zdravim okoljem opozarja na probleme hrupa, kopalnih vod, redkih vrst, ravnanju ob naravnih nesrečah itd. Predpisi s teh področij določajo zdravstvene standarde za onesnaževala. Države EU morajo nadzorovati onesnaževala in ustrezno ukrepati, kadar stopnja onesnaženosti pomeni nevarnost za zdravje. Med zadnjimi ukrepi Evropske komisije na tem področju so zavezujoče omejitve za izpuste trdnih delcev.

Glej tudi

• Alternativna tehnologija