Zelenci: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m odstranil kategorijo |
||
| Vrstica 40: | Vrstica 40: | ||
</gallery> |
</gallery> |
||
[[Category:Geografija Slovenije]] |
|||
[[Category:Slovenske reke]] |
[[Category:Slovenske reke]] |
||
Redakcija: 23:30, 15. november 2005
Zelénci so talni izvir Save Dolinke, v občini Kranjska Gora. Tu voda privre na dan iz do 2 metra globokega jezera zelene barve. Zelenci so naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji. Jezerska voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 °C. Voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 m široko, plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc.
Rastlinstvo
V okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: šaš, jelša in vrba, med njimi pa najdemo cvetje:
- močvirski ušivec (Pedicularis palustris),
- navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata),
- ozkolistni munec (Eriophorum angustipholium),
- močvirska triroglja (Triglochin palustre),
- vodna zlatica (Batrachium sp).
Živalstvo
Poleg potočne postrvi, ki živi v jezercih in se hrani z ličinkami enodnevnic (Ephemeroptera) in vrbnic (Plecoptera) se na tem območju nahaja nekaj ogroženih živalskih vrst (ki so na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst Slovenije:
- škrlatec, ptica (Carpodacus erythrynus),
- brkati netopir (Myotis mystacinus),
- živorodna kuščarica (Lacerta vivipara),
- navadni gad (Vipera berus),
- martinček (Lacerta agilis).
Geološke značilnosti
Zelenci, ki predstavljajo prvi izvorni krak najdaljše (219 km) slovenske reke Save, so pravzaprav drugi izvir poniknjenega potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v Tamarju in večji del doline teče pod gruščem.
Gornjesavska dolina je nastala zaradi tektonskih in ledeniških delovanj (izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke je drsel Planiški ledenik, ki je s seboj prinesel velike količine grušča). Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, ki je zajezil reko Savo in ustvaril Korenško jezero, katerega ostanek sta jezerce Zelenci in močvirje Blata.
