Pokrajinska povest: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog, rektgr
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Pokrajinska''' ali '''regionalna povest''' je žanrski tip slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]] z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.
'''Pokrajinska''' ali '''regionalna povest''' je žanrski tip slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]] z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.


==Slovenska pokrajinska povest==
== Slovenska pokrajinska povest ==

Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška|Koroške]]. Program [[zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]] v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen.
Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška|Koroške]]. Program [[zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]] v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen.
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci [[kmečka povest|kmečke povesti]] Gorenjci, pri [[zgodovinski roman|zgodovinskem romanu]] pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]] ) ali domačijstvo ([[Janko Kač]], [[Stanko Kociper]]). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje.
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci [[kmečka povest|kmečke povesti]] Gorenjci, pri [[zgodovinski roman|zgodovinskem romanu]] pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]] ...) ali domačijstvo ([[Janko Kač]], [[Stanko Kociper]]). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje.


Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano, središče države. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (''[[Aleš iz Razora]]'', ''[[Fant s Kresinja]]'', ''[[Nevesta s Korinja]]''). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).
Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano, središče države. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (''[[Aleš iz Razora]]'', ''[[Fant s Kresinja]]'', ''[[Nevesta s Korinja]]''). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).


==Pokrajinski avtorji==
== Pokrajinski avtorji ==
*'''[[Tolmin|Tolminsko]]''':
*'''[[Tolmin]]sko''':
**[[Ivan Pregelj]] (''Matkova Tina'', ''Runje'')
**[[Ivan Pregelj]] (''Matkova Tina'', ''Runje'')
**[[Ciril Kosmač]] (''Iz moje doline'', 1958)
**[[Ciril Kosmač]] (''Iz moje doline'', 1958)
Vrstica 48: Vrstica 47:
**[[Fran Jaklič]] (''Naši vaščanje'', 1891)
**[[Fran Jaklič]] (''Naši vaščanje'', 1891)


==Pokrajinska povest v drugih književnostih==
== Pokrajinska povest v drugih književnostih ==
V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz [[regionalni roman]] oz. [[Heimatroman]] [http://de.wikipedia.org/wiki/Heimatroman], ki ga Nemci uvrščajo med [[trivialno literaturo]]. Kot nadrejeni pojem objema žanre: [[vaška zgodba]] ([[:de:Dorfgeschichte|Dorfgeschichte]]), [[kmečka povest|kmečki roman]] (Buernroman) in [[planinska povest|planinski roman]] (Bergroman).
V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz [[regionalni roman]] oz. [[Heimatroman]] ([[:de:Heimatroman|Heimatroman]]), ki ga Nemci uvrščajo med [[trivialna literatura|trivialno literaturo]]. Kot nadrejeni pojem objema žanre: [[vaška zgodba]] ([[:de:Dorfgeschichte|Dorfgeschichte]]), [[kmečka povest|kmečki roman]] (Buernroman) in [[planinska povest|planinski roman]] (Bergroman).


Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest "roman tal" ali "lokalni roman" ([[:fr:Roman du terroir|Roman du terroir]]). [http://fr.wikipedia.org/wiki/Roman_du_terroir] Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[Quebec]]).
Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest »roman tal« ali »lokalni roman« ([[:fr:Roman du terroir|Roman du terroir]]). Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[Quebec]]).


Angleški izraz [[local color]] [http://en.wikipedia.org/wiki/Local_color] je povezan z izrazom [[regionalizem]] [http://www.ijs.si/lit/regional.html], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije.
Angleški izraz [[local color]] ([[:en:local color|local color]]) je povezan z izrazom [[regionalizem]] [http://www.ijs.si/lit/regional.html], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije.


==Viri==
== Viri ==
*[[Miran Hladnik]] (1998). ''Regionalizem in slovenska književnost''. XXXIV SSJLK: Zbornik predavanj, str. 103-14. {{COBISS|ID=6583650}} ali [http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html]
*[[Miran Hladnik]] (1998). ''Regionalizem in slovenska književnost''. XXXIV SSJLK: Zbornik predavanj, str. 103-14. {{COBISS|ID=6583650}} ali [http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html]
*[[Miran Hladnik]] (2009): ''[http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf Slovenski zgodovinski roman]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.{{COBISS|ID=245948160}}
*[[Miran Hladnik]] (2009): ''[http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf Slovenski zgodovinski roman]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.{{COBISS|ID=245948160}}


==Glej tudi==
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]

* {{Portal:Literatura/povezava}}
*[[seznam slovenskih pisateljev]]


[[Kategorija:Slovenska književnost]]
{{Portal:Literatura/povezava}}
[[Kategorija:WikiProjekti|Slovenski pisatelji]]


[[de: Heimatroman]]
[[de:Heimatroman]]
[[fr: Roman du terroir]]
[[fr:Roman du terroir]]
[[en: local color]]
[[en:Local color]]

Redakcija: 18:12, 26. december 2010

Pokrajinska ali regionalna povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.

Slovenska pokrajinska povest

Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta 1918, ki ni vključevala Primorske in Koroške. Program zedinjene Slovenije v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen. Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci kmečke povesti Gorenjci, pri zgodovinskem romanu pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika (Miško Kranjec, Prežihov Voranc ...) ali domačijstvo (Janko Kač, Stanko Kociper). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje.

Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano, središče države. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (Aleš iz Razora, Fant s Kresinja, Nevesta s Korinja). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).

Pokrajinski avtorji

Pokrajinska povest v drugih književnostih

V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz regionalni roman oz. Heimatroman (Heimatroman), ki ga Nemci uvrščajo med trivialno literaturo. Kot nadrejeni pojem objema žanre: vaška zgodba (Dorfgeschichte), kmečki roman (Buernroman) in planinski roman (Bergroman).

Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest »roman tal« ali »lokalni roman« (Roman du terroir). Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku industrijske revolucije v Kanadi (Quebec).

Angleški izraz local color (local color) je povezan z izrazom regionalizem [1], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije.

Viri

Glej tudi