Dolžina: Razlika med redakcijama
m dp+ |
m dp/slog |
||
Vrstica 55: | Vrstica 55: | ||
* [[nanometer]] (10<sup>−9</sup> m), |
* [[nanometer]] (10<sup>−9</sup> m), |
||
* [[ångström]] (10<sup>−10</sup> m), |
* [[ångström]] (10<sup>−10</sup> m), |
||
* [[Bohrov polmer]] 5,29189379 |
* [[Bohrov polmer]] (5,29189379 {{e|-11}} m), |
||
* [[Planckova dolžina]] 1,6 |
* [[Planckova dolžina]] (1,6 {{e|-35}} m). |
||
|} |
|} |
||
Redakcija: 11:51, 30. september 2010
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.