Dolžina: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ka:სიგრძე |
m dp+ |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
⚫ | '''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''[[širina]]'', ''[[višina]]''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri [[geometrija|geometrijskem]] [[meritev|merjenju]] nanaša na največjo [[razsežnost]] (mero, dimenzijo) [[telo (fizika)|telesa]]. |
||
{{slog}} |
|||
⚫ | '''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''širina'', ''višina''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«. |
||
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini [[žica|žice]] in o njeni [[debelina|debelini]], ki je ponavadi manjša od dolžine. |
|||
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
||
Vrstica 56: | Vrstica 57: | ||
|} |
|} |
||
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost [[prostor]]a pojasnjuje [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[posebna teorija relativnosti]]. |
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino [[ladja|ladje]] - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost [[prostor]]a pojasnjuje [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[posebna teorija relativnosti]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[razdalja]] |
* [[razdalja]] |
||
* [[skrčenje dolžin]] |
* [[skrčenje dolžin]] |
||
* [[Lorentzova transformacija]] |
* [[Lorentzova transformacija]] |
||
[[Kategorija:Dolžina| |
[[Kategorija:Dolžina| ]] |
||
[[af:Lengte]] |
[[af:Lengte]] |
Redakcija: 00:53, 2. april 2010
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je ponavadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.