Manihejstvo: Razlika med redakcijama
slog, tn |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
[[Kategorija:Sveti Avguštin]] |
[[Kategorija:Sveti Avguštin]] |
||
[[Kategorija:Heretično krščanstvo]] |
[[Kategorija:Heretično krščanstvo]] |
||
[[ar:مانوية]] |
|||
[[az:Manilik]] |
|||
[[be:Маніхейства]] |
|||
[[be-x-old:Маніхейства]] |
|||
[[bg:Манихейство]] |
|||
[[ca:Maniqueisme]] |
|||
[[cs:Manicheismus]] |
|||
[[da:Manikæisme]] |
|||
[[de:Manichäismus]] |
|||
[[el:Μανιχαϊσμός]] |
|||
[[es:Maniqueísmo]] |
|||
[[eo:Manikeismo]] |
|||
[[eu:Manikeismo]] |
|||
[[fa:مانویگری]] |
|||
[[fr:Manichéisme]] |
|||
[[fy:Manicheïsme]] |
|||
[[ga:An Mhainicéasaíocht]] |
|||
[[gl:Maniqueísmo]] |
|||
[[ko:마니교]] |
|||
[[io:Manikeismo]] |
|||
[[id:Maniisme]] |
|||
[[ia:Manicheismo]] |
|||
[[it:Manicheismo]] |
|||
[[he:מניכאיזם]] |
|||
[[ka:მანიქეიზმი]] |
|||
[[lt:Manicheizmas]] |
|||
[[hu:Manicheizmus]] |
|||
[[arz:مانويه]] |
|||
[[nl:Manicheïsme]] |
|||
[[ja:マニ教]] |
|||
[[no:Manikeisme]] |
|||
[[pl:Manicheizm]] |
|||
[[pt:Maniqueísmo]] |
|||
[[ro:Maniheism]] |
|||
[[ru:Манихейство]] |
|||
[[simple:Manichaeism]] |
|||
[[sk:Manicheizmus]] |
|||
[[sr:Манихејство]] |
|||
[[fi:Manikealaisuus]] |
|||
[[sv:Manikeism]] |
|||
[[th:นิกายเม้งก่า]] |
|||
[[tr:Mani dini]] |
|||
[[uk:Маніхейство]] |
|||
[[vi:Mani giáo]] |
|||
[[zh:摩尼教]] |
|||
Redakcija: 12:51, 19. februar 2010
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277). Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji svetovne religije, saj se je z misijonarsko dejavnostjo iz Perzije razširilo vse do Sredozemlja in Etiopije na zahodu ter preko Srednje Azije ob svileni poti vse do severnih delov Kitajske na vzhodu.[1]
Krščanstvo ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko herezije. Ostro so ga kritizirali in preganjali še novoplatonisti,[2] perzijski magi, Judje in muslimani.[3]
Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij (sinkretizem). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je dualizem: vedno obstajata dve enakovredni počeli (dobro in slabo). V manihejstvu ima Jezus status preroka, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.
Najbolj znan pristaš je bil Sveti Avguštin, ki je bil v tem gibanju devet let; pozneje se je spreobrnil v tradicionalno krščanstvo.
Literatura
- Eliade, Mircea, Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 (COBISS)
