Muha cece: Razlika med redakcijama
m dodatek/Razširjenost muhe/Razmnoževanje muhe CeCe/ |
m slog |
||
| Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
'''Muhe cece''' [''/ts/e-/ts/e''] so velike pikajoče muhe iz [[Afrika|Afrike]], ki se hranijo s [[kri|krvjo]] [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Sem spadajo vse vrste [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glossina''''', ki jih navadno uvrščamo v njihovo lastno [[družina (biologija)|družino]] '''Glossinidae'''. |
'''Muhe cece''' [''/ts/e-/ts/e''] so velike pikajoče muhe iz [[Afrika|Afrike]], ki se hranijo s [[kri|krvjo]] [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Sem spadajo vse vrste [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glossina''''', ki jih navadno uvrščamo v njihovo lastno [[družina (biologija)|družino]] '''Glossinidae'''. |
||
== Razširjenost |
== Razširjenost == |
||
Muhe cece prebivajo v [[sahara|subsaharski]] [[Afrika|Afriki]] med 15° severne in 20° južne [[geografska širina|geografske širine]]. Živijo na robu [[gozd]]ov, v bližini [[reka|rek]] in [[močvirje|močvirij]]. So prenašalke [[spalna bolezen|spalne bolezni]]. Tropski predeli v Afriki poznajo dve obliki te muhe in sicer '' |
Muhe cece prebivajo v [[sahara|subsaharski]] [[Afrika|Afriki]] med 15° severne in 20° južne [[geografska širina|geografske širine]]. Živijo na robu [[gozd]]ov, v bližini [[reka|rek]] in [[močvirje|močvirij]]. So prenašalke [[spalna bolezen|spalne bolezni]]. Tropski predeli v Afriki poznajo dve obliki te muhe in sicer ''Glossina morsitans'', ki prenaša v kri živali, zlasti goveda [[Kuga|kugo]] - Nagano ter ''Glossina palpalis'', ki povzroča [[Spalna bolezen|spalno bolezen]] ali dremavost pri ljudeh. Obe vrsti sta huda in nevarna nadloga za prebivalstvo. |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Muhe |
||
== Literatura == |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | Muhe cece se ne razmnožujejo tako kot večina drugih muh, saj ne ležejo [[Jajce|jajčec]]. Skotijo eno samo popolnoma razvito [[Ličinka|ličinko]], ki se ne prehranjuje, pač pa se takoj [[Buba|zabubi]]. Samica rojeva ličinke na vsakih 10 do 20 dni in jih odlaga ob štore [[Banana|banan]]. Razvit osebek prileze iz bube v 1 do 2 mesecih. |
||
== Viri == |
|||
| ⚫ | |||
{{zoo-stub}} |
{{zoo-stub}} |
||
Redakcija: 13:44, 12. februar 2009
| Muha cece (Glossina) | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
|
preživetje zagotovljeno
| ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Skupine vrst | ||||||||||||||||||
|
Muhe cece [/ts/e-/ts/e] so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev. Sem spadajo vse vrste rodu Glossina, ki jih navadno uvrščamo v njihovo lastno družino Glossinidae.
Razširjenost
Muhe cece prebivajo v subsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Živijo na robu gozdov, v bližini rek in močvirij. So prenašalke spalne bolezni. Tropski predeli v Afriki poznajo dve obliki te muhe in sicer Glossina morsitans, ki prenaša v kri živali, zlasti goveda kugo - Nagano ter Glossina palpalis, ki povzroča spalno bolezen ali dremavost pri ljudeh. Obe vrsti sta huda in nevarna nadloga za prebivalstvo.
Razmnoževanje
Muhe cece se ne razmnožujejo tako kot večina drugih muh, saj ne ležejo jajčec. Skotijo eno samo popolnoma razvito ličinko, ki se ne prehranjuje, pač pa se takoj zabubi. Samica rojeva ličinke na vsakih 10 do 20 dni in jih odlaga ob štore banan. Razvit osebek prileze iz bube v 1 do 2 mesecih.
Viri
- Stanko Bevk: Po živalskem svetu - iz življenja živali.
