Spalna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Spalna bolezen je razširjena v Podsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Povzročajo jo bičkarji iz rodu tripanosoma (vrteljc), prenaša pa jo muha cece (Glossina). Človek, okužen s spalno boleznijo, je kronično zaspan.

Okužba in simptomi[uredi | uredi kodo]

Človek se okuži s spalno boleznijo, ko mu muha ce-ce s pikom vbrizga slino in tripanosome. Paraziti se v drugem stadiju ugnezdijo v srčni mišici ali črevesni steni.

Simptomi so utrujenost in zaspanost, zraven pa lahko bolnik shujša in dobi tudi visoko vročino, povečane bezgavke, bolečo razjedo na mestu pika in glavobol.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Proti bolezni v preteklosti niso poznali zdravila, zdaj pa jo zdravijo z injekcijami germanija. Verjetnost ozdravitve je v prvem stadiju velika. V drugem stadiju, ko je prizadeto osrednje živčevje, pa je verjetnost le 20 %. Bolezen trenutno ogroža okrog 35 milijonov ljudi. Na leto jih umre okoli 20 tisoč.

Drugi problemi[uredi | uredi kodo]

Spalna bolezen prizadene tudi živali (kamele, konje, govedo, koze, ovce...). Na leto jih pomre na milijone. V državah, kjer je govedoreja pomembna gospodarska panoga, močno pade BDP. Ponekod tudi za desetino.