Spalna bolezen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Spalna bolezen je razširjena v Podsaharski Afriki med 15° severne in 20° južne geografske širine. Povzročajo jo bičkarji iz rodu tripanosoma (vrteljc), prenaša pa jo muha cece (Glossina). Človek, okužen s spalno boleznijo, je kronično zaspan.

Okužba in simptomi[uredi | uredi kodo]

Človek se okuži s spalno boleznijo, ko mu muha ce-ce s pikom vbrizga slino in tripanosome. Paraziti se v drugem stadiju ugnezdijo v srčni mišici ali črevesni steni.

Simptomi so utrujenost in zaspanost, zraven pa lahko bolnik shujša in dobi tudi visoko vročino, povečane bezgavke, bolečo razjedo na mestu pika in glavobol.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Proti bolezni v preteklosti niso poznali zdravila in se brez zdravljenja bolezen praviloma končala s smrtjo. Verjetnost ozdravitve je v prvem stadiju velika. V drugem stadiju, ko je prizadeto osrednje živčevje, pa v večini primerov pusti trajne posledice. Bolezen trenutno ogroža okrog 35 milijonov ljudi. Na leto jih umre okoli 20 tisoč.

V prvem stadiju bolezen zdravimo s pentamidinom ali suraminom. Za drugi stadij uporabljamo eflornithine ali kombinacijo nifurtimoxa in eflornithina. Za tip boletni TbR se za obe stopnji uporablja melarsoprol, ki pa ima veliko stranskih učinkov.

Drugi problemi[uredi | uredi kodo]

Spalna bolezen prizadene tudi živali (kamele, konje, govedo, koze, ovce...). Na leto jih pomre na milijone. V državah, kjer je govedoreja pomembna gospodarska panoga, močno pade BDP. Ponekod tudi za desetino.