Korenjenje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika »84.20.240.187« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »XJamRastafire«
Vrstica 46: Vrstica 46:
[[ca:Arrel aritmètica]]
[[ca:Arrel aritmètica]]
[[da:Radix]]
[[da:Radix]]
[[de:Wurzel (Mathematik)]]
[[
[[en:Nth root]]
[[es:Función raíz]]
[[fr:Racine n-ième]]
[[it:radicale (matematica)]]
[[he:שורש (מתמטיקה)]]
[[hu:Gyökvonás]]
[[nl:Wortel (wiskunde)]]
[[ja:べき根]]
[[pl:Pierwiastek arytmetyczny]]
[[pt:Radical (matemática)]]
[[ru:Арифметический корень]]
[[sv:Rot av tal]]
[[vi:Nghiệm số]]
[[vi:Nghiệm số]]
[[zh:方根]]
[[zh:方根]]

Redakcija: 13:50, 3. julij 2008

Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje. Korenjenje zapišemo s simbolom (beri: n-ti koren iz a). Število a imenujemo korenjenec ali radikand, število n pa je stopnja korena ali korenski eksponent (n je običajno naravno število). Korenjenec označimo z vezno črto.

Vrednost n-tega korena iz a je število x, za katero velja: xn = a.

Pri tem ločimo dva primera:

  1. Če je n liho število, potem za poljuben realen a obstaja točno eno ustrezno realno število x.
    Zgledi:
  2. Če je n sodo število, potem za negativen a ustrezni x v realnem sploh ne obstaja.
    Če je n sodo število in a pozitiven, pa v množici realnih števil obstajata kar dve možnosti za x. Zato velja dogovor, da je rezultat korena sode stopnje tisto nenegativno šteilo, za katero velja xn = a.
    Zgledi:
    v množici realnih števil ne obstaja.

Posebnosti:

  • V matematiki praviloma ne uporabljamo »prvega korena«, saj za n = 1 velja (tj.: prvi koren je identična funkcija).
  • Pri drugem korenu eksponent 2 ponavadi izpuščamo: . Drugi koren imenujemo tudi kvadratni koren.
  • Tretji koren imenujemo tudi kubični koren.

Korenska funkcija

Korenska funkcija je funkcija, ki se jo da zapiasti z enačbo oblike

Korenska funkcija obstaja za katerikoli realen n različen od 0, vendar je običajno n naravno število večje od 1.

Glej tudi