Tomo Zupan: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 51 zlogov ,  pred 14 leti
Brez povzetka urejanja
== Delo ==
 
Zupan je bil Prešernov sorodnik, zato se je posvetil prešernoslovju. Zbiral je podatke o rodu [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in njegovih znancih. Sestavil je pesnikov [[rodovnik]] po očetovi in materini strani. Podatke o življenju znanega gorenjskega [[Vrba|Vrbljana]] so mu posredovali informatorji, ki so bili s pesnikom v sorodu ali so ga osebno poznali. V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' je objavljal prispevke z naslovom Iz Prešernovega življenja. Veliko je sodeloval z njegovo sestro Lenko, s katero se je med letoma 1878 in 1890 načrtno pogovarjal, pripoved skoraj dobesedno zapisal in jo kasneje spreminjal z dopolnitvami in prepisi. V tisku je objavil le drobce tega besedila, saj je želel kasneje izdati tudi samostojno monografijo. Zaradi [[France Kidrič|Kidričevega]] dvoma o avtentičnosti navedb Prešernove sestre je njen tisk odlagal. Nazadnje je objavil le povzetek, ki ga je ponatisnil v knjigi ''Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje''. Podobno je objavil Lenkine opise nekaterih drugih [[Prešernovi sorodniki|Prešernovih sorodnikov]]. V domu na Okroglem je shranil najdene kose Prešernovega pohištva ter nekatere njegove predmete in dokumente. Prešernovo zapuščino danes hranijo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]] in Prešernovem spominskem muzeju v [[Kranj|Kranju]]. Poleg Prešernove je Zupan odkril tudi del zapuščine Prešernovih sorodnikov, pojasnil nekatere dotlej neznane besede iz Prešernovega narečja in imena ter odkril nekaj [[Prešernovi rokopisi|Prešernovih rokopisov]] (Prešernovo pismo staršem iz leta 1824 in nekatere Prešernove pesmi).
 
Zupan je sestavil več daljših ali krajših biografij, predvsem bližnjih rojakov (med drugim za [[Matija Čop|Matijo Čopa]], [[Luka Knafelj|Luko Knaflja]]) in spominov na sogojence takratnega Alojzijevišča (med drugim za [[Fran Levstik|Frana Levstika]], [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]] in [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]]). Na lastne stroške je dal postaviti spominsko ploščo na rojstno hišo Matije Čopa. Poskrbel je za zapuščino [[Simon Jenko|Simona Jenka]] in zbiral vse, kar se mu je zdelo pomembno za slovensko kulturno zgodovino (vabila, osmrtnice ipd.). Imel je bogato knjižnico z nekaterimi takrat težko dostopnimi knjigami (npr. [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', 5 izvodov [[Krst pri Savici|''Krsta'']], [[Poezije (France Prešeren)|Prešernove ''Poezije'']] ...). Evidentiral je še druge literarnozgodovinske dragocenosti (npr. [[Valentin Vodnik|Vodnikovo]] ''Pismenost in gramatiko za perve šole'' s Prešernovim podpisom). Njegovo obsežno in nepregledano knjižnično gradivo je na lastnikovo željo prišlo v NUK kot [[korpus separatum]].
117

urejanj

Navigacijski meni