Janko Šlebinger

Janko Šlebinger slovenski bibliograf, urednik in literarni zgodovinar, * 19. oktober 1876, Ledinek, † 3. februar 1951, Gornja Radgona.

Življenje in delo

Po osnovni šoli v Zgornji Ščavnici je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru (1890–1898). Po maturi je bil leto dni v bogoslovju, nato je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju. Študij je končal leta 1903 z doktoratom o Adamu Bohoriču. Hotel se je posvetiti knjižničarstvu, a mu je Franc Simonič, eden vodilnih knjižničarjev dunajske univerzitetne knjižnice, kasnejši tast, to močno odsvetoval. Kot srednješolski profesor je poučeval slovenščino in nemščino v Ljubljani (1903–1906), Novem mestu (1906–1909) in zopet v Ljubljani (1909–1925). Decembra 1925 je nastopil bibliotekarsko službo v Državni biblioteki (od 1945 Narodna in univerzitetna knjižnica). Med leti 1927–1946 je bil njen ravnatelj. Leta 1946 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU.

V gimnazijskih časih je pričel pesniti in dvakrat (1895, 1896) dobil Schillerjevo nagrado za slovensko pesem. Objavljal je arhivske vire in literarne korespondence. Sodobno književnost je spremljal z ocenami predvsem v Ljubljanskem zvonu katerega urednik je bil od 1910–1916. Uredil je več knjig avtorjev: Hinka Dolenca, Antona Tomaža Linharta, Frana Maslja (COBISS). Z Izidorjem Cankarjem je sestavil Seznam imen za slovenski biografski leksikon (1922) (COBISS), bil njegov sourednik (1.–3. zvezek, 1925–1928), pripravil članke za okrog 200 oseb, napisal je veliko nekrologov (Antonu Medvedu, Ivanu Groharju, Josipu Vošnjaku, Antonu Aškercu, Antonu Kodru itd.). Retrospektivno je obdelal slovensko časopisje do 1936. (COBISS) Pripravil je priročnike za učenje nemščine: Nemščina brez učitelja I. in II. del (COBISS) ter Slovarček nemškega in slovenskega jezika (1913). (COBISS)

Literarnozgodovinsko je obravnaval slovensko književnost od 17. stoletja naprej: Prešeren med Slovani (1900), Dobrovsky in Slovenci (1904) (COBISS), Četrti zvezek Devovih »Pisanic« (1905), »Pisanice«, prvi slovenski pesniški almanah (1909) (COBISS), Janez Svetokriški (COBISS) Dr. Janez Mencinger (1912), Simon Gregorčič v prevodih (1916), Iz literarnega življenja v Ljubljani leta 1840 (1934), Aškerčev prvi spor z lavantinskim ordinariatom (1935) itd.

Predvsem se je posvečal bibliografiji. V zbornikih Slovenske matice je objavljal letne bibliografije slovenskih knjig, časopisov in pomembnejših prispevkov v revijah in zbornikih. Objavljal je bibliografije kmetijskega tiska (1919–1938) in slovenskih humanističnih ved (jezikoslovje, literarna zgodovina, likovna umetnost, etnologija, zgodovina) ter osebne bibliografije (Vatroslav Oblak, Fran Levec, Ivan Cankar, Oton Župančič). Leta 1945 je uvedel med delovne naloge NUK letno Slovensko bibliografijo (1948–) (COBISS). Kot avtor, soavtor ali mentor je sodeloval pri skoraj vseh slovenskih bibliografskih delih v 1. polovici 20. stoletja. Po njem je poimenovana osnovna šola v Gornji Radgoni.[1]

Izbrana bibliografija

• Janko Šlebinger. Slovenska bibliografija za l. 1902–1906. Ljubljana: Slovenska matica, 1903–1907. (COBISS)
• Janko Šlebinger. Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. Ljubljana: Slovenska matica, 1913. (COBISS)
• Janko Šlebinger. Slovenska bibliografija za leto 1929. Ljubljana: Revija Slovenski tisk, 1930. (COBISS)
• Janko Šlebinger. Album slovenskih književnikov. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. (COBISS)
• Janko Šlebinger: Slovenska bibliografija: skripta po predavanjih na bibliotekarskem tečaju MP LRS od januarja do maja 1947. Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije, 1947. (COBISS)

Viri

• Gregor Kocijan. Bibliograf Janko Šlebinger (1876–1951). Knjižnica 45/1–2 (2001). Str. 7–22. (COBISS) (http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0112/kocijan.pdf)
• Silvester Čuk. Janko Šlebinger. Ognjišče XLII/10 (2006). Str. 38-39. [2]

Glej tudi

• seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Zunanje povezave

• Janko Šlebinger [3]
• Gornja Radgona [4]