Korenjenje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marino (pogovor | prispevki)
Korenjenje - obratna operacija kot potenciranje
 
m dp/vinkul
Vrstica 1: Vrstica 1:
--------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------
'''Korénjenje''' je [[matematika|matematična]] [[matematična operacija|operacija]], ki deluje obratno kot [[potenciranje]]. Korenjenje zapišemo s simbolom
'''Korénjenje''' je [[matematika|matematična]] [[matematična operacija|operacija]], ki deluje obratno kot [[potenciranje]]. Korenjenje zapišemo s simbolom
<math>\sqrt[n]{a}</math> (beri: ''n''-ti koren iz ''a''). Število a imenujemo ''korenjenec'' ali ''radikand'', število ''n'' pa je ''stopnja'' korena ali korenski ''eksponent'' (''n'' je običajno [[naravno število]]).
<math>\sqrt[n]{a}</math> (beri: ''n''-ti koren iz ''a''). Število a imenujemo ''korenjenec'' ali ''radikand'', število ''n'' pa je ''stopnja'' korena ali korenski ''eksponent'' (''n'' je običajno [[naravno število]]). Korenjenec označimo z [[vezna črta|vezno črto]].


Vrednost ''n''-tega korena iz ''a'' je število ''x'', za katero velja:
Vrednost ''n''-tega korena iz ''a'' je število ''x'', za katero velja:

Redakcija: 13:14, 11. januar 2008


Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje. Korenjenje zapišemo s simbolom (beri: n-ti koren iz a). Število a imenujemo korenjenec ali radikand, število n pa je stopnja korena ali korenski eksponent (n je običajno naravno število). Korenjenec označimo z vezno črto.

Vrednost n-tega korena iz a je število x, za katero velja: xn = a.

Pri tem ločimo dva primera:

  1. Če je n liho število, potem za poljuben realen a obstaja točno eno ustrezno realno število x.
    Zgledi:
  2. Če je n sodo število, potem za negativen a ustrezni x v realnem sploh ne obstaja.
    Če je n sodo število in a pozitiven, pa v množici realnih števil obstajata kar dve možnosti za x. Zato velja dogovor, da je rezultat korena sode stopnje tisto nenegativno šteilo, za katero velja xn = a.
    Zgledi:
    v množici realnih števil ne obstaja.

Posebnosti:

  • V matematiki praviloma ne uporabljamo "prvega korena", saj za n = 1 velja (tj.: prvi koren je identična funkcija).
  • Pri drugem korenu eksponent 2 ponavadi izpuščamo: . Drugi koren imenujemo tudi kvadratni koren.
  • Tretji koren imenujemo tudi kubični koren.

Glej tudi