Besslova funkcija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Loveless (pogovor | prispevki)
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ca:Funció de Bessel
Vrstica 59: Vrstica 59:
{{Link FA|zh}}
{{Link FA|zh}}


[[ca:Funció de Bessel]]
[[cs:Besselova funkce]]
[[cs:Besselova funkce]]
[[de:Besselsche Differentialgleichung]]
[[de:Besselsche Differentialgleichung]]

Redakcija: 23:46, 6. november 2007

Besslove funkcije [béslove fúnkcije] (pogosteje: Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo (pogosteje: Besselovo) diferencialno enačbo:

Kot prvi jih je definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Besslu.

Uporabnost Besslovih funkcij

Besslova enačba se pojavi pri analitičnem reševanju nekaterih problemov matematične fizike v valjasti ali krogelni geometriji, kot na primer:

V teh primerih Besselove funkcije opisujejo dogajanje podobno kot harmonične funkcije (sinus, cosinus) v pravokotni geometriji.

Besslove funkcije imajo koristne lastnosti tudi pri reševanju nekaterih drugih problemov uporabne matematike.

Besslove funkcije in

Graf Besslove funkcije prve vrste za red ν = 0,1,2.

Besslova funkcija prve vrste reda se izračuna kot:

Če ni celo število, funkciji in nista linearno odvisni, zato ima v tem primeru splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe obliko:

Kjer sta in odvisna od začetnih pogojev.

Če je celo število, se izkaže, da sta funkciji in linearno odvisni, saj velja:

Graf Besslove funkcije druge vrste za red ν = 0,1,2.

V tem primeru potrebujemo Besslovo funkcijo druge vrste reda , ponekod imenovano tudi Neumannova funkcija ali Webrova funkcija:

V tem primeru je splošna rešitev Besslove diferencialne enačbe za katerikoli realni enaka:

Predloga:Link FA